Preskoči na vsebino

1969 Ljubljana – V srednjo šolo

11. 07. 2024

Moja pot do tehniške šole je bila nekoliko bolj komplicirana, kot so jo imeli ostali. Najprej se je zataknilo pri pridobitvi štipendije. Čeprav sem osnovno šolo končal kot odličnjak, pa so bili v firmi “previdni”. Pa ne zaradi mene, ampak, ker oče ni hotel v partijo, pa še jezik je otresal tam, kjer mu ni bilo mesto. Zato sem moral eno dopoldne “švicati” pri profesorju Torkarju, ki je hodil v firmo dopisnikom predavat matematiko. Šele, ko je on dal svoje zelo pohvalno mnenje o mojem znanju, je bila moja štipendija odobrena.

Potem je oče dobil idejo, da bi bilo dobro, da se kolikor toliko naučim dela s pilo. Zmenil se je v firmi, da bom en mesec med počitnicami hodil v orodjarno, kjer me bodo naučili, kako to gre. V orodjarni me je eden od orodjarjev podučil, kako vajenec začne s piljenjem “kocke”, ki je v resnici kvader. Kos železa je bilo treba izpiliti na določene dimenzije z natančnostjo dveh stotink milimetra. Lahko rečem, da sem od takrat naprej pridobil veliko spoštovanje do orodjarjev in njihovega dela.

Šele ko sem končal s tisto kocko, so se začele počitnice, ki jih je zmotil le sprejemni izpit na tehniški šoli. Takrat sem se drugič srečal s profesorjem Torkarjem, ki se meni sploh ni zdel tak strah in trepet, kot so ga v firmi opisovali dopisniki. Naval na strojno šolo je bil neverjeten. Za sprejemne nas je bilo prijavljenih več kot 650 kandidatov, za okoli 250 razpisanih mest v prvem letniku.

Zgodba o tisti “kocki” je imela nadaljevanje potem pri praktičnem pouku v delavnicah šole. Mojster v ročni delavnici tovariš Centrih, ki smo mu rekli “Cvila pili” je hitro opazil, da jaz držim pilo drugače. Na vprašanje, ali imamo doma delavnico, sem mu povedal, da ja in da očetu pomagam previjati elektro motorje. To ga je skoraj vrglo ob tla, saj s piljenjem nima nobene zveze. Potem je moj izdelek vrgel pod kontrolo ravnosti z merilno urico in doživel drugi šok, saj se kazalec, ki kaže stotinke skoraj ni premaknil. Od takrat naprej je začel pri meni iskati dlako v jajcu. Ne boste verjeli, ampak če se je Cvila pili v to poglobil, so jajca lahko zelo dlakava.

Takšni smo bili v 4. letniku srednje šole

Osmi marec, mi pa sami fantje

Slovarček:

  • dopisniki: udeleženci izobraževanja pri delu

Prispevek je napisal: Franc Zabukovec – Bunkar.

Kraj: Ljubljana
Datum: 8. 3. 1969
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Zabukovec
Skenirano: 25. 2. 2019
Oblika: fotografija

2 komentarja leave one →
  1. Arne Kozina's avatar
    Arne Kozina permalink
    11. 07. 2024 12:16

    Izkušnje in spomini iz tistih “zmagovitih” časov niso vedno enoznačne. Tudi moj oče ni “hotel v partijo“, pa so se nad njim znesli njegovi nevoščljivi stanovski kolegi (univerzitetni učitelji). Oni in ne “partija” so mu onemogočili reelekcijo profesure na fakulteti, čeprav je bil takrat, edini med njimi, z doktoratom. No, midva z bratom, zaradi očeta nisva imela nobenih “režimskih posledic“. Kljub temu, sem tudi sam doživljal običajne neučiteljske lekcijeučiteljev“, ki v resne šole pač ne sodijo. A tudi to (menda?) nekako sodi v običajen “kontekst odraščanja“, kajne. Ponekod je tako še danes, ko imamo “partij” na pretek! Vendar, vedno štejejo le sposobni ljudje. Ne partije, ki si jih sproti izmišljujejo!

    Všeč mi je

  2. Neznan's avatar
    Anonimnež permalink
    11. 07. 2024 15:38

    V prvem letniku Tehnične šole za strojno stroko na Aškerčevi v Ljubljani smo imeli 6 tednov prakse v šolskih delavnicah. 4 tedne od tega v Ročni obdelovalnici kovin pri tov. Centrihu, ki ga je lepo opisal sošolec France. Poleg začetka s kocko smo izdelovali žago za železo, in kovinsko šestilo. Žaga mi še danes po skoraj 60 letih, odkar sem jo izdelal pri praktičnem pouku, zvesto služi, saj smo jo po koncu prakse v prvem letniku lahko odkupil. Pile so pa seveda cvilile, saj začetniki nismo znali pravilno vpeti obdelovanca v primež, ali pa je bilo kaj drugega napak. Ampak na tej sliki smo frajerji že v 4. letniku, mislim da na dvorišču šole na Aškerčevi , sam sem edini v počepu, nad mano se sklanjata pisec prispevka France in Davorin Zupan. Sicer smo na sliki učenci moje paralelke 4.c in Francetove 4.e Sam to sliko vidim prvič in tudi ne vem kaj je bil povod za slikanje. Hvala France za objavo!

    Lojze Mazij

    Liked by 1 person

Dodajte komentar