1931 Nadlesk – Požar, tretjič

Iz prispevka 1931 Nadlesk – Požar, drugič se je izmuznilo nekaj slik neznanega avtorja, ki je fotografiral veliki požar v Nadlesku 19. julija 1931 oziroma opustošenje, ki ga je povzročil. Ko je urednik za objavo pripravljal še te, prej izpuščene fotografije, je s posebnim poudarkom omenil, da je na eni maček. In jaz sem si v svoji pameti “mačje botre” skoraj izpahnila oči, ko sem na slikah iskala prijazno, a zmedeno kosmato žival, ki se mogoče potika okoli pogorišča ali si je že našla novo zatočišče med stvarmi, ki so ušle ognju … Kot da ne bi še pred dvema letoma na Lazah našla starega gasilskega mačka, ga povsem naključno pravilno poimenovala, ne da bi vedela, kaj v resnici je, poizvedela, kar se je dalo in o njem celo nekaj napisala … Tako butasto se že dolgo nisem počutila. Ampak zgodi se.

Neokusno je zgolj pomisliti na kakšno duhovičenje ob teh zelo zgovornih slikah nesreče, ki je pred skoraj sto leti zadela Nadleščane … V ozadju se na ostrnicah mirno sušijo snopi ječmena, rži ali pšenice in okoli njih se sučejo tri komaj vidne postave, kot da bi ravno zaključile zdevanje, Racna gora razkazuje gole rebri s košeninami, na travniku spredaj pa ljudje postavajo ob svojih rešenih omarah, blazinah in plevnicah, vozovih, skrinjah, orodju, celo plužna kulca so poleg omare na desni – in kakor da še niso čisto dojeli, kaj se jim je zgodilo in kaj naj bi zdaj naredili najprej … Odraščajoča deklica v ozadju pa kakor da je ravno od nekod pritekla po cesti proti Pudobu.

Ženska v vzorčasti obleki nekaj počne na mizi, drugi dve starejši v svetlih rutah – ena v zadaj zapetem oblečenem fiertahu in z lasmi pod ruto spetimi v kečko – brkljata med svojimi stvarmi, starejša možaka v klobukih pa tudi skušata narediti kaj koristnega.

Lepi stari špampet razdrt sloni med orodjem, posodami in zadnjo premo voza … Drugi dve postelji sta na travniku zadaj desno in ob eni sedi utrujena starka v svetli ruti. Zdi se, da ti ljudje varujejo rešeno premoženje, saj je med desetinami tistih, ki so prišli na pomoč, čisto lahko tudi kak zmikavt … Koliko opreme, ki so jo rešili pred ognjem, se jim je potem polomilo ali izgubilo, nihče ne ve. Saj ni kakšen preveč vnet gasilec tudi tam reševal porcelana po najkrajši poti – z metanjem skozi okno? … Ni smešno. V izrednih situacijah nuja včasih prehiti razmislek.

Raba gasilskega orodja, ki se mu reče maček, v praksi. Zdi se, da so pravkar porušili sprednji del pročelja, ki ravno pada na cesto.

Na teh slikah je nazorno videti, kako so možje z mačkom oziroma mački – saj je očitno vsako gasilsko društvo, ki je prihitelo na pomoč, pripeljalo svojega – skušali spraviti na tla dele razmajanih zidov. Ko je še divjal ogenj, pa so z njimi pulili slamo in snemali goreče špire – zelo težko in nevarno delo, ki zahteva jasna povelja in usklajeno delo ekipe, saj je maček daleč pretežak in preneroden za le enega človeka.

Takole nazorno sem pred časom zapisala pripoved Marka Goršeta ob sliki tega neznanega oziroma pozabljenega starodavnega orodja:

“Ja, maček je to! Gasilci so ga imeli s seboj, da so z njim odstranjevali slamo, pa tudi dele ostrešja. Špire na primer so z njim potegnili na tla in jih tam pogasili, saj ni bilo možnosti brizganja vode kot zdaj. Bil je nasajen na kakih šest metrov dolg ročaj. Nekatere dele ostrešja so lahko tudi s stransko ostjo dvignili od spodaj in vrgli z ležišča ali pa prelomili, če so že goreli in jih tako dobili na tla … Gasilci imamo še shranjenega enega ali celo dva – morda kdaj še prideta prav, morda pa bosta le še za spomin ali za muzejski eksponat …”

In to so zdaj slike z mačkom: na prvem izrezu žilav mladenič – podoben Rajdkovim se mi zdi – v senci ožganih sadnih dreves drži drog mačka; njegovega kremplja na koncu se tu ne vidi.

Je visoki mož v klobuku kdo od Jeriševih? Po drži in postavi me spominja na (mlajše) može iz te hiše, ki sem jih poznala. Drog mačka pa je tu v izurjenih rokah gasilca …

… in njegovih kolegov. Garaško in nevarno delo … Ko je gorela fabrika v Martinjaku nekje v petdesetih letih, je gasil tudi moj oče in se šele čez dolgo časa vrnil domov z velikanskim mehurjem na roki, ki ga imam še vedno pred očmi … Na tej sliki so nadleške hiše ob cesti proti Pudobu.

Tu so ostanki nekakšnega stroja ali naprave. Žal nimam pojma, kaj bi lahko bilo – je kak kmetijski stroj, mogoče v zvezi z mlačvijo ali čiščenjem žita, s pripravo krme ali obdelavo volne? Letvenik, zobci na valju, lepa litoželezna stranica ali ogrodje, ukrivljene lesene late … Pajtel mogoče? Je tudi tole padlo, ko se je sesula zgradba? Senca kolesca, ki se drži ostankov naprave namiguje, da je slika nastala enkrat popoldne, če se ji je fotograf približal s ceste med Nadleskom in Starim trgom, kot si predstavljam …

Gotovo je tudi ta uničujoči požar vplival na to, da je v Nadlesku že desetletja nadpovprečno veliko srčnih in izurjenih gasilcev, ki so skozi čas tudi pomembno vplivali na pozitiven odnos do gasilstva po vsej dolini.

Slovarček

• plevnica: slamarica
• špampet: postelja
• oblečen fiertah: kroj predpasnika, ki se ga po dolžini zapenja na hrbtu in pokriva velik del obleke pod njim
• kečka: zvita in speta kita las
• zdevanje: obešanje snopov ali trave na ostrnice
• plužna kulca, tudi samo plužna: del opreme za oranje z vprego, na katero se pripne plug
• pajtel; mehanski čistilnik za žitno zrnje

Viri:

• Stareslike.cerknica. org., prispevek 1920 Laze – Tista  reč z Laz… Maček?…Maček!
• Janez Kebe: Loška dolina z Babnim Poljem, Družina 1996

Kraj: Nadlesk
Datum: 20. 7. 1931
Avtor: neznan
Zbirka: dLib.si fotografski arhiv časnika Jutro
Skenirano: neznano
Oblika: spletna stran