1920 Laze – Tista reč z Laz … Maček?… Maček!

Ta spletna stran je namenjena predvsem starim slikam, a se zgodi, da se pojavi kaj drugega starega in zanimivega, ki kar kliče po objavi. Takrat s fotografiranjem vskoči urednik in tako je bilo tudi tokrat. Letnico nastanka predmeta na sliki ocenjujem nekje po prvi svetovni vojni, lahko pa je še veliko starejši. Fotografija je seveda sveža.

Naneslo je, da sem se znašla na Lazah pri Ta Dolenjih, kjer imajo po stenah v prostoru nekdanje žage veliko starih predmetov in med njimi enega, na katerem so se ustavile oči, ker ga nisem poznala. Velik, železen, z mačjim krempljem, stransko ostjo in trdno zakovan na ostanek debelega ročaja …

Lastnico, s katero sva si domači še iz časov službe, sem vprašala, kaj vendar je to.

“Ugani!” je rekla.

Kor rečeno, me je reč spominjala na velikanski mačji krempelj, ostanek lesa pa na sančnico tovornih sani, pa sem bleknila: “Maček!” misleč, da gre za kakšno varianto zavore za sani, ki so ji rekli tako.

“Narobe! To je starinski gasilni aparat!” me je popravila gospodinja.

Gasilni aparat ?? Ne me hecat, no … A je lepo razložila, da je to orodje, s katerim so v primeru požara s slamnatih streh pulili slamo oziroma škopnike in tako preprečili, da bi zagorelo ostrešje. Imeli so jo nekje na vidnem mestu v vasi, da bi bila vsem pri roki. Zanimivo! Nikoli nisem slišala za kaj takega, pa še zdaj sem pomišljala, da so s tem mogoče škopnike ne le snemali, ampak tudi podajali, kadar so prekrivali streho, da gre torej morda za večnamensko orodje, saj je znano, da so bili naši predniki od sile iznajdljivi in praktični. In videla sem nekoč, kako so prekrivali slamnato streho, a s čim so škopnike podajali krovcu gor na sleme, si nisem zapomnila – lahko bi bilo nekaj takega kot tole … Pa nikakor ni bilo, veliko pretežko in prenerodno je.

A kdo ve, ali je Marko Gorše, nadvse srčen gasilec od mladih nog, kdaj slišal za tole reč – moram nemudoma povedati, kaj sem našla! Rečeno, storjeno. Hitim opisovati čudo na Lazah, pa že po prvih besedah slišim:

“Ja, maček je to! Gasilci so ga imeli s seboj, da so z njim odstranjevali slamo, pa tudi dele ostrešja. Špire na primer so z njim potegnili na tla in jih tam pogasili, saj ni bilo možnosti brizganja vode kot zdaj. Bil je nasajen na kakih šest metrov dolg ročaj. Nekatere dele ostrešja so lahko tudi s stransko ostjo dvignili od spodaj in vrgli z ležišča ali pa prelomili, če so že goreli in jih tako dobili na tla … Gasilci imamo še shranjenega enega ali celo dva – morda kdaj še prideta prav, morda bosta le še za spomin ali za muzejski eksponat …”

Kako sem sploh pomislila, da Marko za to stvar ne bi vedel! Ampak da se ji res reče maček, je pa tudi nekaj in dokazuje … kaj? Da tudi slepa kura zrno najde.

In še več, Marko je napisal tudi tole:

“Po mojem priprava izvira že iz srednjeveških (mogoče celo rimskih) obleganj gradov in utrdb. Z njo so lahko iz obzidja odrinili – potegnili, lestve ali ostale oblegovalne naprave. Kot pripomoček za gašenje se je najbrž uporabljala, še preden smo v naših krajih dobili organizirano gasilstvo (1869). V gasilskih društvih pa se je ta naprava zagotovo uporabljala še po drugi svetovni vojni, še vedno pa jo najdemo v marsikaterem gasilskem domu.”

Ta maček je moral biti precej težak. Je lahko z njim rokoval en sam ali jih je moralo biti več? Najbrž kar cela ekipa, ki je dobro vedela, kaj dela.

Kdo ga je izdelal? Videti je trdno ročno okovan. Bil je sestavni del gasilske opreme, imele so ga vaške skupnosti in tudi nekateri gospodarji na večjih domačijah …

Slovarček:

• sančnica: eden od dveh vzdolžnih delov sani, na katerega je s stebrički pritrjeno sedišče ali tovorna ploskev
• špira: sestavni del lesenega ostrešja

Viri:

• Helena Kotnik, Laze, september 2022, ustno
• Marko Gorše, Nadlesk, september 2022, ustno in pisno

Kraj: Laze pri Gorenjem Jezeru
Datum: okoli 1920, 2022 (foto)
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Helena Kotnik
Fotografirano: 23. 9. 2022
Oblika: predmet