1932 Rakek – Gradnja grobnice po Plečnikovih načrtih

Fotografijo gradnje grobnice na rakovškem pokopališču je arhitektu Jožetu Plečniku v Ljubljano poslal zidarski mojster in trgovec s stavbenim materialom Ivan Ronko mlajši iz Cerknice.

Poslana je bila v pismu z dne: 26. 1. 1932 in Ronko nam v njem razkriva, da ravno na ta dan obhaja njegov oče 80. letnico rojstva. V pismu se spomni tudi na pravkar minulo Plečnikovo 60. letnico, (Plečnik je bil rojen 23. 1. 1872) in mu zaželi: »… Vam iz dna mojega srca želim, da bi tudi Vam dal Bog učakat toliko veliko starost.« To se je zares uresničilo, saj je Plečnik dočakal skoraj 86 let, umrl je 7. 1. 1957 v svoji hiši v ljubljanskem Trnovem.

Ronko še poroča, da je obok grobnice končan do zaključnega kamna, ki še čaka pri kamnoseku Tomanu v Ljubljani in sporoča, da je tudi on z delom zadovoljen. Na koncu še sprašuje Plečnika, kdaj bodo z delom nadaljevali.

Na fotografiji je ovekovečen trdno postavljen zidarski oder, na sredini vidimo tudi nekoliko zabrisano moško postavo, ki ponosno stoji.  Mogoče je to celo mojster Ronko sam?

Plečnikovi načrti grobnice so nastali v letu 1930, ko se je Antonija Žagar, rojena Kobi, s prošnjo za načrte obrnila na Plečnika po nasvetu svojega brata, jezuita Ferdinanda Kobija, ki je bil arhitektov dober prijatelj. Grobnico je vdova naročila za svojega pokojnega moža Franja Žagarja, ki je bil premožen trgovec z lesom in je leta že 1918 umrl za špansko gripo. Profesor Plečnik je sam bdel nad izvedbo ter je 18. oktobra 1930 tudi obiskal Rakek in si ogledal, kako napredujejo dela, ki jih je prevzel zidarski mojster Ronko. Mogočna grobnica, ki  v višino meri približno deset metrov, je bila dokončana v letu 1932.

Grobnica družine Žagar sodi med najbolj monumentalne primere pokopališke arhitekture v Sloveniji in je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Plečnik jo je ustvaril na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči in z njo združil več različnih oblikovnih in simbolnih tem, ki so ga tedaj zaposlovale.

Zaradi višine je bila klančina zelo dolga in zato podložena. Rakovško pokopališče je bilo takrat precej drugačno od današnjega.

Izvirno fotografijo in pismo hranimo v zbirki Plečnikove hiše v Ljubljani, ki je del Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Prispevek je napisala: Ana Porok.

Kraj: Rakek
Datum: januar 1932
Avtor: neznan
Zbirka: Plečnikova hiša MGML
Skenirano: 2024
Oblika: fotografija in 2 dokumenta