Skip to content

1934 Rakek – Grobnica družine Žagar

22. 12. 2019

Grobnica družine Žagar na Rakeku je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Dala jo je zgraditi Tonca Hmelak, vdova Žagar, za svojega moža Franja Žagarja. Nastajala je po Plečnikovih načrtih med leti 1930 in 1932. Profesor Plečnik je sam bdel nad izvedbo. V soboto, 18. oktobra 1930, je obiskal Rakek in si ogledal, kako napredujejo dela, ki jih je prevzel zidarski mojster Ronko iz Cerknice. Vse skupaj naj bi stalo več kot 300.000 din. Za primerjavo: časopis Slovenec, ki je o tem poročal, je stal 2 din.

Spodaj levo vidimo duhca, ki se je ravnokar dvignil iz groba. Ker je iz slike razvidno, da je dan jasen in sončen lahko sklepamo, da nima slabih namenov. Guy de Maupassant je napisal več srhljivih zgodb, ki so izšle v knjigi z enakim naslovom – Srhljive zgodbe. V eni, žal se ne spomnim naslova, je pisal o mladem, zelo ljubečem zakonskem paru. Ženo je nekega večera napral dež, dobila je pljučnico in umrla. Mož je neizmerno žaloval. Po Maupassantu ob polnoči mrtveci vstajajo iz groba in na spomenike pišejo resnico namesto tistega, kar so dali napisati sorodniki pokojne/ga. Tako se je mož neke noči vračal domov čez pokopališče ravno ob uri »vstajenja« mrtvih iz groba. Videl je svojo ženo, ki je na nagrobnik začela s prstom pisati, kako je šla nek večer od ljubimca pa jo je zmočil dež, zbolela je in umrla. Maupassant je to napisal lepše, v verzih, samo hudič je, ker se jih jaz ne spomnim. Tako da, kot je rekel Mali princ, bistvo je očem nevidno. Hm! Meni bo pisalo: »Tu počiva Ivanka Tintnik/ birokratska suha sliva./ Vse življenje je garala/ pa naj vsaj zdaj počiva.« Ali pa … ne, ne, naj še za naslednjič kaj ostane.

Viri:

  • Slovenec: političen list za slovenski narod (22. 10. 1930), letnik 58, številka 242. URN:NBN:SI:DOC-B1ACC3EW from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1934
Avtor: Lado Strohsack
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 13. 9. 2012
Oblika: steklena plošča

2 komentarja leave one →
  1. francmazi permalink
    22. 12. 2019 13:54

    Ta grobnica spada med omembe vredna dela Jožeta Plečnika in jo lahko najdemo v vseh opisih arhitektovega opusa. Posebej zanimivo je, da je mojster našel navdih zanjo v mavrski arhitekturi, kar je videti pri obliki zgornjih ornamentov in okrasju odprtin v stranskih stenah grobnice .Mavri so kot arabski zavojevalci leta 711 prešli Gibraltar in začeli osvajati Iberski polotok.Tu so ostali do 1492 (v Granadi). Pod Mavri je španska arhitektura dosegla enega od vrhov. Spomnimo se samo na svetovno znano mošejo v Cordobi in Alhambro v Granadi. Drobec tega duha nam je Plečnik pričaral tudi pri oblikovanju Žagarjeve grobnice na Rakeku.

Trackbacks

  1. 1936 Cerknica – Cerkniški Britof | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: