1982 Rakek – Zabavnik
Ko je 6. junija 1973 prenehala izhajati revija Vseved, sem brala Zabavnik.
Politikin Zabavnik je bila jugoslovanska revija. Prva številka je izšla že davnega leta 1939, 28. februarja. Bila je v cirilici. V začetku je izhajal dvakrat tedensko, kasneje le enkrat. Večinoma so bili v njem stripi. Prinašal pa je tudi članke o znanosti, naravi, zgodovini in zanimivih dogodkih iz življenja. Brali smo lahko zgodbe iz druge svetovne vojne iz vse Evrope, zgodbe, ki jih piše življenje, napisane po resničnih dogodkih in zgodbe, ki so jih pisali mladi bralci. Tudi meni so objavili eno. Ko bi si, kura, vsaj spravila tisto številko. Včasih sem res tako pametna, da mi kar škodi. Manjkala ni niti križanka. Na predzadnjih dveh straneh so bila pisma bralcev, primerna starostni skupini, ki je revijo brala. Npr.: »Jaz sem filatelist in javno sprašujem: »Ali imamo v naši državi res toliko denarja, da tiskamo toliko različnih znamk?« Prenehal sem z zbiranjem, ker se mi zdi to goljufanje filatelistov in kraja državnega denarja. ČK, Trzin« Moram priznati, da je bil za svoja leta zelo pameten.
Ali: »Pri nas slovi lepotec Zoran. Na njegovem seznamu so: Mikica, Dajana in Simona. Še najbolj se poganja za Karlo. Čas bi že bil, da bi ga vse suspendirale. Simona, Vrhnika«
Slogan revije je bil: »Za vse od 7. do 107. leta.« Leta 1971 je izšla srbska izdaja v latinici. Teden dni po prenehanju izhajanja Zvitorepca je v sodelovanju z založniško hišo Delo začela izhajati tudi slovenska verzija. Leta 1989 je revija postala nerentabilna in prenehala izhajati 10. novembra istega leta. V 21. stoletju je nekaj časa ponovno izhajal, ampak to ni več del te zgodbe. Tudi ni bil primerljiv s starimi.
Prebrane Zabavnike sem dajala v klop, na kateri smo v kuhinji sedeli, ker je bilo treba vsakega večkrat prebrati in je moral biti pri rokah. Ob nedeljah sta prišla na obisk stric in teta z otrokoma. Bratranec se je najprej zapodil v klop, izvlekel ven vse Zabavnike in potem je bral do odhoda domov.
Leta 1982, ko je izšel Zabavnik na sliki, sem imela že 22 let. Kupovala sem ga zato, da je moj sin gledal slikce, pa kakšen strip sva skupaj prebrala. In ni me sram priznati – kupovala sem ga tudi zaradi sebe. Še vedno so me zanimale ZF zgodbe in članki o zgodovini, naravi in potovanjih. Še danes kakšno otroško knjigo preberem. Pa kaj. Je nova in je še nisem in če je dobra, zakaj bi bila rezervirana le za otroke. Nekje v podzavesti pa vem, da le futram otroka, ki je v meni.
Brez Toma in Jerryja tudi v Zabavniku ni šlo. To sta bili legendi generacij, ki so odraščale v šestdesetih in sedemdesetih letih. Danes risanke niso več, kar so bile. Tudi ona dva sta sedaj stara in betežna. Najbrž nekje skupaj spita v košari in se spominjata starih časov. Če jima spomin »še nese«.
Tega, kar bom sedaj napisala, moj nezakonski mož ne bo verjel. Zelo rada sem brala znanstvenofantastične zgodbe. Kasneje sem ta žanr povsem opustila. Ne vem, zakaj. Zna biti, da sem naletela na kakšno slabo knjigo pa se mi je uprlo. Zdaj se skušam na te zgodbe ponovno navaditi in imam dobrega mentorja. Je pa res, da sta mi od desetih prebranih morebiti všeč dve ali tri. To je še vedno dvesto ali tristo odstotkov več kot pred desetimi leti. Eno izmed njih sem si celo zapomnila. Naslov je imela »Najkrajša znanstvenofantastična zgodba na svetu«. Vsebina: »Zadnji človek na svetu je sedel v svoji sobi in bral knjigo. Tedaj je potrkalo na vrata.« Vam rečem, še jaz sem se us***a.
Viri:
Kraj: Rakek, Ljubljana
Datum: 1982
Avtor: —
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 19. 8. 2024
Oblika: datoteke, preslikane strani






Revija naše in vaše mladosti 🙂 Super je bil ta zabavnik, res.
Všeč mi jeVšeč mi je