Preskoči na vsebino

1973 Rakek – Spoznavanje narave

2. 10. 2024

Učbenik za četrti razred osnovne šole je napisal Janez Tomšič že leta 1961. Izšel je leta 1967 v Ljubljani. Ta na sliki je iz leta 1973. Iz njega se nisem učila jaz, ker je mojega po nižji ceni kupil nekdo, ki je hodil v četrti razred za mano. Vem kdo, a ga ne bom imenovala.

Janez Tomšič (1908 – 1988) je bil slovenski učitelj in pedagoški pisec. Vse šole je obiskoval v Ljubljani in med študijem tudi delal. Med drugo svetovno vojno je živel na Koroškem in bil v navezi S Pokrajinskim odborom OF za Gorenjsko. Po vojni je vodil učiteljski tečaj v Kranju, poučeval na učiteljišču v Ljubljani in bil ravnatelj učiteljišča v Tolminu in gimnazije v Stični. Kasneje je bil redni profesor na Pedagoški akademiji. Odlikovali so ga z redom dela s srebrnim vencem in redom dela z zlatim vencem.

To očitno tudi ni moja knjiga, ker jaz nisem čečkala po njih. Ne vem, kako je prišla do mene. Verjetno po sistemu kot mnogo ostalih knjig. Če ne veš kam z njimi in se jih želiš rešiti, jih prineseš meni. Jaz jih imam povsod, samo še v stranišču in kopalnici ne. Pri pouku spoznavanja narave smo se učili o živi in neživi naravi. Spoznavali smo svet okoli nas, se seznanjali z domačimi in divjimi živalmi, kar bi bilo koristno tudi danes, saj nekateri otroci mislijo, da je krava vijolične barve. Učili smo se o gozdu in njegovih užitnih sadovih. Spremljali vreme in spoznavali nastanek naravnih pojavov. Poučili smo se o soncu, vodi zraku in rudah s poudarkom na premogu. Ta je bil v tistih časih zelo pomemben in nepogrešljiv. Z njim so kurile termoelektrarne, da smo imeli luč, uporabljali so ga v železarnah, z njim smo kurili tudi doma. Superman je kepo premoga tako močno stisnil (ker je Superman!), da mu je v roki ostal diamant. Tega nas v šoli niso učili, a oba sta ogljik – princip je isti, ostalo so nianse.

Iz knjige sem si izbrala poglavje o vetru. To pa zato, ker zadnje čase kar naprej piha. Če ne, se mi že čudno zdi in si mislim, da nam vsemogočni pripravlja kakšno presenečenje. V knjigi piše, da je veter gibanje zraka. V bistvu je to zrak, ki se mu mudi. Bolj se mu mudi, močnejši je. Če se mu nič ne mudi, pol ga ni, je bonaca (ne Bonanca). Kadar piha tako, kot sem šla jaz v službo, je majhna sapica, ki se pa včasih zaganja, kot jaz, kadar kiham. Če vleče tako, kot jaz, ko na vlak šibam, je pa že kar veter. V Postojni je včasih (zdaj ne več) pihala burja, kot bi hudiča z verige spustil. Po Ljubljanski cesti navzdol je dobila tak zalet, da sem morala s seboj nositi cegu, da me ne bi odpihnilo – včasih, ko še nisem imela šlaufa za na morje okrog pasu. Ampak prahu pa niso imeli! Zdaj ga nimamo mi. Pa kakšnega cegla tudi ne, ker jugo kar naprej nabija. So pa še drugačni vetrovi, ki jih pa pri nas ni, čeprav je tudi to zdaj vse zmešano. Tornado je vrtinčast veter, ki pustoši predvsem po Ameriki. Tajfun je močan vrtinčast veter, ki napravi veliko škode na področju Indijskega in Tihega oceana. Ciklon je zračni vrtinec, ki naredi veliko škode povsod. Orkan, imenovan tudi hurikan, ima izredno uničujočo moč in naredi veliko škode. Drvi s hitrostjo sto kilometrov na uro in več. Na našem področju pa delajo škodo in pustošijo vetrovi, ki so hujši od prej naštetih, četudi niso tako hitri. To so naši vetri, imenovani jebivetri.

* * *

Pa še popravljena Beaufortova lestvica (to je tista, s katero merimo hitrost vetra – za tiste, ki ste pozabili), samo za vas in popolnoma zastonj:

0 – grobna tišina – Popolno mrtvilo, kot poletni večeri v stari Ljubljani ali ob prihodu policije po končanem pretepu.

1 – sapica – Vaša cigareta vznemiri upokojenega nekadilskega “rajhsmaršala” dober kilometer stran v zavetrju.

2 – vetrič – Otroci z regratovimi lučkami izvedejo padalsko diverzijo na vaše – pravkar oplete – cvetlične gredice.

3 – šibak veter – McDonaldsove vrečke za pomfrit se sprehajajo naokoli, vendar jih ne odpihne. Sosedova polkna vam loputajo za lahko noč.

4 – zmeren veter – Na zborovanju na prostem v Šentvidu govornik iz vrst klerikalnih jastrebov napove zbliževanje stališč z levimi levi.

5 – močan veter – Naenkrat je na ulicah polno dvojnic Marilyn Monroe s frfotajočimi krili. Veliko moških ima nenadne težave zaradi nespodobnih ponudb.

6 – hud veter – Nakupovalne vrečke prinese v vaš vrt. Vlak z Rakeka v Ljubljano zamuja 28 minut zaradi mokrega listja na progi.

7 – viharen veter – Plešci mrzlično iščejo močnejše lepilo za lasulje. Ljudje v Vipavski dolini se pozdravljajo: “Boljše vreme danes, kajne?”

8 – vihar – Surferji povzročijo 10-kilometrski zastoj pri izstopni cestninski postaji v smeri Primorske.

9 – močan vihar – Konec civilizacije južno od Karavank. Prva polovica TV dnevnika je posvečena podrtim dimnikom in odkritim streham.

10 – hud vihar – Ljudje v Vipavski dolini sušijo rjuhe in kosijo trato.

11 – orkanski vihar – Protestantske skupnosti na novinarski konferenci izjavijo, da papeštvo morda le ni popolnoma odveč.

12 – orkan – Zavarovalna premija za vašo hišo se nenadoma dvigne. Crkne vam TV. V prijazni trgovinici na vogalu prodajajo sveče po 20 evrov za kos.

To pa je bilo sneto z interneta pred davnimi časi. Žal nisem shranila povezave, nočem pa si lastiti tujega dela.

Viri:

Kraj: Rakek, Ljubljana
Datum: 1973
Avtor: Janez Tomšič
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 19. 8. 2024
Oblika: datoteka

No comments yet

Dodajte komentar