Preskoči na vsebino

1970 Rakek – Štiriperesna deteljica: France (2/4)

5. 11. 2024

France Urbas (1945-2000). Velik fant z mehko dušo. S svojim značajem in prijaznostjo je bil dobrodošel v vseh sredinah. Vedno je želel ustreči in pomagati vsakemu.

Rojen leta 1945 mami Mariji (šivilji), roj. Gornik – Mežnarjevi iz Grahovega rojeni 1913 in očetu Tonetu Urbasu – Pavrovem iz Ivanjega sela, rojenem 1901. Imel je še brata Toneta in sestri Sašo in Metodo. Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku. Po končani šoli je končal trgovsko šolo. Vojaški rok je služil kot gardist v Beogradu, vendar je bil zaradi hude pljučnice po pol leta služenja odpuščen iz vojske.

Zaposlil se je v Trgovskem podjetju Škocjan Rakek v Starem trgu. Tu je spoznal tudi svojo bodočo ženo Vido tudi trgovko, s katero imata hčerko Ksenijo in sina Tadeja. Najprej so stanovali v znamenitem hotelu v Pudobu (tu je živel tudi znani Tone Hace – Tolovaj). Od tod so se preselili v blok v Ložu.

Po zaposlitvi v Trgovskem podjetju Škocjan je odšel v Kovinoplastiko, kjer je opravljal delo komercialista vse do svoje prerane smrti.

Globok razmislek pri sladkem opravilu.

Vključen je bil tudi v delovaje družbeno političnih organizacij in bil v Kovinoplastiki med drugim predsednik sindikalne organizacije. V tem času je en mandat opravljal tudi profesionalno mesto občinskega sekretarja sindikata v Cerknici.

Za svoje delo je prejel tudi vrsto priznanj, med njimi naj omenim srebrni znak sindikatov in visoko državno odlikovanje.

V času bivanja v Starem trgu sta z ženo začela z zidavo hiše na Rakeku. Zanimiv je dogodek v začetku gradnje hiše. Gradnja hiše se je praktično šele začela, ko je zaradi vnetja (ukleščenosti) živca v nogi moral Franci za daljši čas v bolnico. Njegovi kolegi nismo ostali križem rok. Odločili smo se, da skupaj z ženo Vido nadaljujemo gradnjo. Seveda ne da bi Franci o tem karkoli vedel. V veliko pomoč sta nam bila Ivan Mohar mož Vidine sestre in nadzornik gradnje Ludvik Martinčič, ki se je prelevil v glavnega svetovalca pri delu. Gradnja je lepo napredovala, bila pa so odprta vprašanja, kako si je Franci zamislil posamezne detajle. Za to smo uporabili vse znanje Vide in njene sestre Danice Frank, da so hodile na obisk v bolnico in skozi pogovor dobile posamezne informacije, ki smo jih potrebovali pri gradnji. Bili so tudi trenutki, ko bi se lahko izdale med razgovorom, zakaj sprašujejo posamezne detajle. Mislim, da je Franci v takih trenutkih posumil, da se nekaj dogaja pri gradnji hiše. Po prihodu iz bolnice je kmalu želel na gradbišče. Tu pa popolno presenečenje, hiša je bila sezidan praktično do druge plošče in gradnja se je veselo nadaljevala.

Bil je vsestranski športnik. V osnovi šoli igralec rokometa.

Bil je tudi odličen smučarski skakalec. Med drugim je bil podprvak Rakeka leta 1963 na skakalnici v Delah (naslov prvaka Rakeka je pripadal Leonu Frelihu).

Strelstvo: Leta 1964 se za kratek čas vključil tudi kot član SD Srnjak. Za uspešno delovanje je tega leta od Izvršnega odbora Strelske zveze Slovenije prejel priznanje.

Njegovi glavni športni panogi pa sta bili nogomet in kegljanje.

Nogomet: Že leta 1963 ga najdemo kot vratarja za drugo ekipo NK Rakek na turnirju za pokal Škocjana. Leta 1964 v gol vstopi namesto brata Toneta, ta pa med igralce. Konec leta 1964 je na tekmi z NK Logatec zaradi grobe igre logaških igralcev skupil hudo poškodbo prsnega koša in glave ter preživel daljši čas v bolnišnici. Vendar ga to ni odvrnilo od nadaljnjega igranja nogometa. Tako ga najdemo v prvi postavi NK Rakek kot golmana vse do leta 1975.

Udarna enajsterica. Na fotografiji od leve:

  • Čepijo: neznan, Ivan Baraga, Peter Matičič, Jože Oblak, leži vratar Franci Urbas.
  • Stojijo: Jože Udovič, Ivo Raljevič, neznan, Anton Bauman, Janez Matičič, Franc Modic.

Kegljanje: Leta 1964 je z otvoritvijo novega kegljišča v Cerknici Leo Grom oblikoval novo ekipo iz nekdanjih in aktivnih nogometašev. V ekipi najdemo tudi Francija. To je bil začetek aktivnega kegljaškega udejstvovanja.

Na fotografiji od leve:

  • Čepijo: Anton Založnik, Franc Velišček, Stane Mulec.
  • Stojijo: Trener Tone Kum, Edo Prešeren, Franci Urbas, Zdravko Kraševec, Franc Turk, Franc Gornik

Leta 1974 so Notranjci vzpostavili samostojno kegljaško sekcijo, v kateri sta bila aktivna člana tudi brata Tone in Franci Urbas.

Bil je tudi ustanovni član Jamarskega društva Rakek leta 1964.

Njegovo drugo udejstvovanje pa je bilo posvečeno godbi na pihala Kovinoplastike Lož, kjer je bil njen član vse od leta 1966. Njegov priljubljeni instrument je bila trobenta: Leta 1994 ga vidimo za Trombonom II. Pri godbi pa je bil aktiven tudi v organizacijskem smislu. Tako je bil predsednik godbe na pihala Kovinoplastike v letih: 1978, 1979, 1986, 1990 in 1992,1993.

Bil je aktiven tudi na dramskem področju. Igral je v več igrah v Loški dolini. Na fotografiji v vlogi Dedka Mraza, kjer je vztrajal približno 10 let.

To je le nekaj utrinkov iz življenja prijatelja, kolega, sodelavca, moža in skrbnega očeta, ki jih je po hudi bolezni prekinila prerana smrt pri komaj 55 letih. Pokopan je na Rakeku. Franci pogrešamo te.

Viri:

  • Vida Urbas
  • Anton Založnik

Kraj: Rakek
Datum: okoli 1970 (naslovna fotografija), 1945-2000 (življenjepis)
Avtor: neznan
Zbirka: Miro Juvančič, Vida Urbas, Anton Založnik
Skenirano: 13. 8. 2024, 21. 10. 2024
Oblika: 5 fotografij

One Comment leave one →
  1. Neznan's avatar
    Anonimnež permalink
    5. 11. 2024 08:18

    Ni kaj dodati. Sodelavec, sosed,prijatelj, vse z veliko začetnico.

    Lojze Mazij

    Všeč mi je

Dodajte komentar