1963 Lož – Tone Hace
Okrog leta 1960 je bilo v Kovinoplastiki že poskrbljeno za toplo malico. Kuhinja in manjša menza sta bili v hiši, ki je stala tam, kjer je sedaj novo zidana uprava Kovinoplastike. Menza je bila premajhna za vse, tako so hrano v nekatere oddelke nosili v posodah in jo delili v oddelku. Kjer so imeli vajence, so bili za nošenje in razdeljevanje zadolženi oni.
Tone Hace (tolovaj) je prišel za kuharja, ko je bil pomiloščen in izpuščen iz zapora, kjer se je menda izučil za kuharja. Govorilo se je, da je bil pomiloščen zaradi vpliva njegovega brata Matevža Haceta, ki je bil kot nekdanji komisar 14. divizije potem visok državni funkcionar.
Zaradi Tonetovega precej burkastega življenja so na začetku ljudje kar malo z nezaupanjem gledali na njegov položaj kuharja, a se je izkazalo, da kuhinjo kar dobro obvlada. Ob vsakem njegovem nastopu v družbi je dobil človek najprej občutek, da je nesramen grobijan, a ko si ga spoznal, je bil v resnici res malo čuden, ampak dobrosrčen možakar. Tako da je bilo kar težko verjeti v njegove pripovedi o stvareh, ki jih je včasih počel.
Imel je izreden spomin. Mojo mamo je takoj prepoznal, pa čeprav jo je pred prihodom v dolino nazadnje videl, ko je bila še otrok. Natančno ji je opisal dogodek, kje jo je nazadnje videl, ko je z žlico pobirala moko. Moka se je raztresla z voza, ko so po eni njegovi akciji konji napadenega furmana zbezljali in nekontrolirano divjali po cesti.

- Levega nismo prepoznali,
- Anica Župančič,
- Tone Hace je tretji z leve in
- moja mama Marija Zabukovec.

Prispevek je napisal: Franc Zabukovec.
Kraj: Lož
Datum: 1963
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Zabukovec
Skenirano: 25. 2. 2019
Oblika: fotografija
Ne glede na svoje burne življenske zgodbe, največkrat v nasprotju z zakoni, je bil Tone na koncu kariere vratar v Kovinoplastiki Lož. Čeprav je imel težave z vidom, je že na daleč ugotovil, če je kdo “nepooblaščeno” nesel kakšno reč po šihtu domov ali nesel v fabrko kakšno zelenko pijače za sodelavce in ga nemudoma pred vsemi poslal nazaj.
V tistih časih so bile sobote še delovne in v Lož je prišla na ogled skupina delavk iz ene od Gorenjskih tovarn. Tone jih je pri vratarnici po pravilih ustavil, jih na hitro izprašal po generalijah in seveda če ga kaj poznajo. Ženske so zmajevale z glavami, pa je hitro potegnil naslovnico predvojnega časopisa Jutro iz žepa uniforme in jim pokazal:” Pa saj vidite, da sem se včasih tiščal ob kralju Petru!” Res je bil na naslovnici mladi kralj Peter II slikan na vrhu Triglava, takoj na notranji strani pa je, takorekoč s hrbtom ob hrbtu s kraljem, kraljevala slika “velelopova” Haceta Toneta z opisom enega njegovih podvigov. Brez potrebe so se prijele za skromne torbice in odhitele na ogled tovarne.
Odlično! Spomine na Toneta Haceta, bi bilo zanimivo in nujno zbrati!
Lep pizdrav Meni se zdi da nasredini tako je Tone Hace na desni je Marija Zabukovec Bunkarjeva po doma na levi pa Ana Župančič iz Smelijevega naselja kdo je pa moški pa ne vem .lp Marta J.
V sre., 8. maj 2019 06:55 je oseba Stare slike napisala:
> milton posted: “Okrog leta 1960 je bilo v Kovinoplastiki že poskrbljeno za > toplo malico. Kuhinja in manjša menza sta bili v hiši, ki je stala tam, > kjer je sedaj novo zidana uprava Kovinoplastike. Menza je bila premajhna > za vse, tako so hrano v nekatere oddelke nosil” >