1971 Rakek – Nova maša

Na sliki je oltar župnijske cerkve na Rakeku. Na desni strani stoji novomašnik Tomaž Podobnik – bere iz knjige, ki jo drži drugi duhovnik. Na Podobnikovi levi sta nekdanja rakovška župnika Vojko Seljak in Vinko Čampa (1931 – 2009). Na levi strani smo prepoznali prvega župnika. To je Andrej Makovec (1913 – 1989), ki je služboval na Fari na Blokah, nazadnje pa v Begunjah pri Cerknici. Nova maša je bila 4. julija 1971. Takoj poleg njega je Franc Baraga, Rakovčan, ki bo svojo novo mašo pel naslednje leto.

Petdeset let je minilo. Rakovčan Tomaž Podobnik je obhajal zlato mašo v domačem kraju 19. septembra 2021. V povabilu rakovškim faranom k zlatomašni daritvi je zapisal:

»Kaj bom položil na daritveni oltar, če ne vse mnoge lepe spomine, ki me vežejo na domačo cerkev. To, da sem kot otrok velikokrat med mašo zrl v veliko duhovniško oltarno upodobitev Jezusovega Srca … Takrat se sploh nisem niti malo zavedal, da me bo Jezus pridružil svojemu duhovništvu.«

Nad novomašnikom in duhovniki je lepo vidna freska presvetega srca Jezusovega. Po prvotnem dogovoru naj bi fresko srca Jezusovega naslikal akademski slikar Slavko Pengov. Ta je kljub pogodbi delo odpovedal. Prosili so slikarja profesorja Mirka Šubica, ki je rade volje ustregel. Sredi septembra 1944 so naredili ogromen oder. S stene so odbili omet do opeke. Prostor, namenjen poslikavi, je nato ometal zidar Josip Arčon iz Ljubljane. Prof. Šubic je z delom pričel 3. oktobra 1944 in končal že 18. novembra istega leta.

Rudi Demšar, Rakovčan, ki živi v Ljubljani, se takole spominja:

»Kot skoraj sedemleten deček sem ga pogosto opazoval pri njegovem umetniškem delu. Že takrat sem ga občudoval in se čudil, kako lahko ohranja razmerja likov, ko pa je on manjši od njih in hodi po različno visokih odrih pred apsido. Angele je začel risati od zgoraj navzdol in je najprej narisal lasišče. To me je začudilo. Pričakoval sem, da bo najprej narisal obraz. Vse je risal od zgoraj navzdol morda tudi zato, da bi narisanega ne poškodovali delci barv, ki so gotovo odpadali s čopičev. Lik Kristusa je visok simboličnih 333 centimetrov. Pozlatitev ozadja med liki je bila planirana spomladi 1945, a se je uresničila veliko kasneje. Povojno siromaštvo ni dovoljevalo tako razkošne pozlatitve.«

Viri:

• Naš Rakek, letnik XXVIII, št. 6, 23. 8 2021

Kraj: Rakek
Datum: 4. julij 1971
Avtor: Jože Žnidaršič, st.
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 29. 11. 2024
Oblika: fotografija