1945 Dolenja vas – Taboriščni denar

Valuta imenovana »kriegsgefangenen lagergeld« je bila izdana v sedmih apoenih: 1, 10 in 50 Reichspfenigov ter 1, 2, 5 in 10 Reichsmark. Tisk je bil enostranski.
Ta dva bankovca – bona je za spomin na štiriletno vojno ujetništvo shranil Janez Ule.
Namen taboriščnega denarja je bil predvsem, da se preprečijo pobegi in podkupovanje stražarjev. Po začetku druge svetovne vojne septembra 1939 je nacistična Nemčija vzpostavila mrežo približno 75 taborišč za vojne ujetnike, zajete širom po Evropi. Takrat so tudi začeli izdajati taboriščni denar. Zaporniki z izjemo častnikov so morali delati, pogosto opravljati težko delo. Za delo so prejemali skromno plačilo. Denar so uporabljali za nakupe v menzah, vendar pa so bile slabo založene, zaradi česar so bili bankovci v bistvu brez vrednosti. Številni zaporniki so bankovce uporabljali za igre na srečo med seboj, da bi premagali dolgčas. Bankovce so ukinili leta 1944.
Pred nekaj leti mi je Janez Ule iz Dolenje vasi dal dva bankovca – bona. Povedal mi je tudi, kako sta prišla v Dolenjo vas. Bankovca sta bila izdana med drugo svetovno vojno in namenjena za uporabo v taboriščih za vojne ujetnike. Takrat sem si zabeležil le nekaj osnovnih podatkov, bolj za svojo rabo. Zgodba se mi je zdela zanimiva za prispevek v Starih slikah, vendar je čas napravil svoje delo. Še dobro, da sem ohranil prvi zapis in na osnovi njega sestavil sledeče:
Janezov oče, prav tako Janez Ule iz Dolenje vasi, po domače pri Svetu je bil rojen leta 1919. Leta 1941 je ob začetku druge svetovne vojne služil vojaški rok v vojski Kraljevine Jugoslavije v Boki Kotorski. Najverjetneje je bilo njegovo vojaško služenje povezano z mornarico, saj je bila tam pomorska baza vojaškega ladjevja. Ob izbruhu druge svetovne vojne ga je zajel nemški okupator in ga kot vojnega ujetnika odpeljal v Nemčijo.
Prvi dve leti je preživel v taborišču za vojne ujetnike, naslednji dve leti pa na neki kmetiji, kjer je opravljal različna dela. Leta 1945 so ga osvobodili ruski vojaki, nato pa se je z njimi vračal domov prek Češke in Madžarske vse do Beograda oziroma Zemuna. Rusi so ga izpustili domov šele po kapitulaciji Japonske avgusta leta 1945.
Po vrnitvi domov se je zaposlil na Milavčevi žagi v Dolenji vasi. Kasneje je delal kot državni uslužbenec v Postojni, svojo zaposlitveno pot pa nadaljeval na davčni upravi občine Cerknica, kjer je ostal do upokojitve.
V času ujetništva je prejemal taboriščni denar. Ta dva bankovca – bona je shranil oziroma skril v škatlo med brivski pribor in tako sta se ohranila vse do danes.
O vojnih ujetnikih je bilo v Starih slikah že nekaj napisanega, pa naj ta prispevek služi kot dopolnilo tem prispevkom. V štirih letih ujetništva v Nemčiji se je zagotovo dogodilo marsikaj zanimivega, zapisati bi se dalo stotine zgodb. Žal je sedaj na voljo le še listek s pustimi podatki, ki je bil osnova za ta prispevek. Vsaj nekaj.
Prispevek je napisal: Leon Melink.
Kraj: Dolenja vas
Datum: 1945
Avtor: —
Zbirka: Leon Melink
Skenirano: 14. 1. 2025
Oblika: datoteka


Zelo zanimiv prispevek, kaj vse so morali preživljati ljudje v dolgotrajnem ujetništvu v nacistični Nemčiji. Za boljše razumevanje sem poizkusil prevesti tekst, ki je v gotici napisan na bonu- kuponu.
Taboriščni denar vojnih ujetnikov
Bon za 1 državno marko
Ta bon velja samo kot plačilno sredstvo vojnih ujetnikov. Ti jih lahko uporabljajo samo v ujetniških taboriščih, pri poveljstvih delovišč ali v izrecno za ta namen določenih prodajnih mestih. Samo na teh mestih se jih lahko sprejema. Zamenjava za uradni državni denar je možna le pri pristojnih blagajnah v upravah taborišč.
Zloraba, kopiranje ali ponarejanje je kaznivo.
Poveljnik vrhovne komande armade.
Po njegovem pooblastilu: NN
Všeč mi jeLiked by 1 person
Prevod prispeval Lojze Mazij
Všeč mi jeLiked by 1 person
Zanimiv prispevek. Škoda, da ni zapisano za katero taborišče gre.
Všeč mi jeVšeč mi je