Skip to content

1941 Luckenwalde – Stalag III A (1)

16. 12. 2016

151118254Dvojna slika je nastala v taborišču za vojne ujetnike Stalag III A. Posneta je bila verjetno pomladi 1941 po Marjanovem prihodu v to taborišče. Iz pisem je razvidno, da je imel številko ujetnika 88613 že po zajetju v Berlinu.

Ujetniško taborišče Stammlager III A (skrajšano Stalag III A) so postavili leta 1939 v neposredni bližini mesta Luckenwalde. Jeseni istega leta so vanj naselili ujetnike iz Poljske. Najprej so bivali pod šotori, do zime pa so zgradili zanje prve barake. Kasneje so bivali v taborišču krajši čas ujetniki iz Nizozemske in Belgije, dokler jih niso prestavili v druga taborišča. Poleti leta 1940 so namreč pripeljali 40.000 ujetnikov iz Francije, v taborišču so ostali do konca vojne. Pomladi leta 1941 so v njem namestili ujetnike iz Jugoslavije, torej tudi slovenske fante. Poleti leta 1941 so prispeli ujetniki iz Sovjetske zveze, kasneje še ujetniki iz Italije, Romunije, Britanije in ZDA. Taborišče je bilo ustanovljeno v skladu z Ženevsko konvencijo in Haaškimi uredbami o ravnanju z vojnimi ujetniki. Imelo je okrog tisoč različnih delovnih enot predvsem na področju kmetijstva, gozdarstva in industrije [1].

stalag-iii-a-001

Vsakemu ujetniku so dodelili številko, kar je poleg oznake taborišča razvidno tudi iz kovinske ploščice, ki sem jo našel med shranjenimi pismi. Nositi so jo morali okrog vratu.

Mladim ljudem so odvzeli svobodo. Ob zelo pičli hrani so morali opravljati različna dela. Marjan je zbolel. Dobil je visoko temperaturo in ponovno so se mu pojavile težave s srcem. Zavedal se je, da ne sme leči in ostati v taboriščni bolnišnici, ker bi to pomenilo zanj zanesljiv konec. Pomagal mu je sojetnik, ki je bil zdravnik. Kljub bolezni je šel delat z lopato. Pazil je na vsak gib, da je porabil čim manj energije. Bilo je zelo težko. Nazadnje je vendarle uspel premagati bolezen. V taborišču je med vojno umrlo približno štiri do pet tisoč ujetnikov. Zlasti med sovjetskimi ujetniki je bila velika umrljivost [2].

Človek je moral delati na sebi, krepiti svojo psihično moč, imeti trdno vero, svojo življenjsko filozofijo, filozofijo za preživetje s ciljem doseči notranji mir, duševno ravnotežje. V zvezi s tem si je oče Marjan naredil v taborišču zapiske o svojih razmišljanjih. Iz njih sem razbral, da je pri tem izhajal iz postulatov, ki so še najbolj podobni postulatom duhovnega učitelja Martina Kojca. Pisanje je začel jeseni 1941 in ga zaključil junija 1942. Za kraj pisanja je navedel Teltow. Lahko gre za mesto ali najverjetneje okrožje, znotraj katerega so ga premeščali po različnih delovnih enotah. Poslal ga je zaročenki, kasneje moji materi, na omot pa je zapisal:

filozofija_0001Teltow, 30. VI. 1942

Ljuba!  Tega, kar je v omotu nikar ne čitaj takoj!

To je filozofija, ki naj prinese duši njen mir, telesu zdravje in zadovoljstvo – pelje pa samo preko trpljenja. Brez trpljenja ni spoznanja!!                                                

Praviš, da si v zadnjem času veliko trpela in radi tega sem začel s tem pisanjem. Da pa bo to v polni meri uspelo, se moraš držati mojih navodil:

Poglobi se v snov šele tedaj, ko se Ti bo dozdevalo, da si uboga in zapuščena, ko boš omagovala pod težo bremena, ko bo duša željna odrešilne besede. Vsak stavek je premišljevanje za sebe, zato čitaj počasi!

 Vse to je plod dolgega premišljevanja v samoti.

Želim Ti obilo uspeha!                                                         Samo Tvoj:  Marjan  

Viri:

Kraj: Luckenwalde, Nemčija
Datum: leta 1941
Avtor: neznan; fotografija kovinske ploščice – Janez Lavrenčič
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 18. 11.2015
Oblika: fotografija, ploščica in pismo

Dodajte komentar

%d bloggers like this: