1908 Rakek – Čebelarska knjiga

Pečatni žig v čebelarski knjigi.

Vsebina Čebelarske knjige

Vpisi v »Čebelarsko knjigo« se začnejo z letom 1908. Knjiga je vezana in zapečatena. Vpisi se končajo leta 1963. V prvem obdobju so predvsem tako imenovani »Računski sklepi« (prejemki in izdatki). Kasneje pa je bil dodan tudi spisek članov podružnice, oziroma včasih le prisotnih na občnih zborih. Knjiga je izredno dobro ohranjena in vsebuje pomembne podatke o delu in aktivnostih čebelarjev v celotnem obdobju, ki ga zajema.

Malo zgodovine (povzeto po objavah v Slovenskem čebelarju).

Kmetijska družba v Ljubljani je 8. 11. 1897 na čebelarskem shodu sprejela sklep o ustanovitvi SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA. Ustanovni občni zbor Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani je bil 24. 1. 1898 v pisarni Kmetijske družbe. To je bil začetek današnje Čebelarske zveze Slovenije.

V letih od 1898 do 1905 so bili člani Slovenskega čebelarskega društva z našega območja poleg Ivana (Janeza) Poženela, ki je bil ustanovni član, še: Fran Domicelj, trgovec na Rakeku, Peter Repič, nadučitelj na Uncu, Ljudska šola na Rakeku in še veliko čebelarjev iz naše bližnje okolice: Logatca, Cerknice, Begunj, Grahovega, Blok, Postojne.

Konec leta 1904 je Slovensko osrednje čebelarsko društvo za Kranjsko sklicalo izredni občni zbor, na katerem so sprejeli nova društvena pravila, ki so spremenila dotedanjo enovito organiziranost in omogočila ustanavljanje podružnic. Po sprejemu novih pravil so na Čebelarskih shodih hitro začeli ustanavljati čebelarske podružnice.

Čebelarska podružnica Laze je bila ena prvih, ki se je ustanovila po novih pravilih. V tistem obdobju je bilo območje KS Rakek upravno in politično vezano na Logaško okrajno glavarstvo. Leto 1905 je začetek vključevanja čebelarjev z območja Rakeka, Unca, Slivic in Ivanjega sela v Slovensko čebelarsko društvo. To se je zgodilo 26. 3. 1905 na Čebelarskem shodu v Logatcu v Gostilni Pri Kramarju, kjer je bila ustanovljena čebelarska podružnica, v katero so bili včlanjeni takratni čebelarji.

Čebelarska podružnica je imela redne shode in občne zbore prvih nekaj let v Logatcu. Po letu 1909 pa se je vse dogajanje preselilo v Laze. Tudi podružnica se je preimenovala v Podružnico Laze pri Planini.

Odbor Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani je 12. 3. 1908 odobril Čebelarski podružnici v Logatcu 25 K podpore za nabavo čebelarskega orodja. V okviru tega je zanimivo vabilo:

»Logaška podružnica priredi v Lazah pri Planini čebelarski shod 18. 6. 1908. pred »ulnjakom« svojega blagajničarja. Na shod pride tudi zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane nadučitelj Anton Likozar. Želeti je, da se shoda udeleže vsi udje, ker se jim bo pokazala nova stiskalnica in »izmetalnica« (točilo za med).«

V poročilu, ki je izšlo januarja 1909, Čebelarski shodi v minulem letu, je Anton Likozar napisal, da je bil februarja v Logatcu, kjer je opazil posebno zanimanje za napredno čebelarstvo med tamkajšnjimi železniškimi čuvaji. V nadaljevanju je zapisal:

»Na sv. Rešnjega telesa dan je pa napravila logaška podružnica shod pred ulnikom svojega podružničnega blagajnika v Lazah. Bil je jako vroč dan. Zelo nerad sem šel od doma. Potem pa še zavest, da tako pozno pride vlak nazaj. Praznik, vročina in samotna vasica, kaj čem toliko časa početi. Pa saj grem med čebelarje, sem si mislil, kako mi more biti dolgčas. Pa kako presenečenje. Ko dospem na ondotno postajališče, me sprejme prijazen čebelar in me spremi po strmi gozdni senčni poti v vas Laze, ne daleč od postajališča. Na vrtu gosp. blagajničarja so že čakali nekateri čebelarji. Napravile so se v senci klopi in mize v bližini ulnika. Komaj se vsedem, že začne gospod blagajnik nositi liter za litrom vina na mizo. Jaz se čudim odkod to, ali je morda gostilničar. Kar mi pojasnijo, da so za ta dan kupili veder dobrega vinca, da ga bomo pili bolj po ceni. Komaj smo si malo žejo ugasili, pristopi preljubeznjiva blagajničarjeva gospa ter me pozdravi, mi zakliče dobrodošle in postavi velik šopek predme na mizo. Nato pozdravi navzočega predsednika podružnice in mu podari nekaj zavitega v papirju. Ko odvije, vidi, da je slovenska trobojnica, po koji lezejo zlate čebele. Vse to je ročno delo blagajničarjeve gospe. On nam pa prinese drog, na kojem je bila na konci velika matica. Razvili smo najprej zastavo, in potem se je pod zastavo vršil shod. Izkusili smo tudi novo točilo, iztočeni med pa prodali na dražbi za črez 20 K. Ljudstvo je prišlo vse skupaj iz vse vasi. Bila je prava ljudska veselica. V sobi je bilo pa pripravljeno plesišče. Ko shod mine, se je brezskrbna mladina takoj zasukala, a mi starejši čebelarji smo se pri kupici vinca pomenili marsikaj zanimivega. Gospodu Klančarju in njegovi preljubeznivi še enkrat najprisrčnejša zahvala za njiju toli veliko gostoljubnost. Pri tej priliki naj tudi omenim, da je ta podružnica v vsakem oziru najbolj napredna, ker skoraj vsi čebelarji delajo s premakljivim satovjem. Slava jim!«

Konec leta 1909 je Čebelarska podružnica v Lazah pri Planini prosila, da bi v Slovenskem čebelarju objavili imenik članov podružnice. Člani iz našega področja so bili: A. Bombač, Krušče, Jakob Janežič, Stari trg pri Rakeku, Franc Jamnikar, žel. čuvaj, št. 711, Rakek, Lovrenc Kozina, žel. čuvaj, št. 709, Rakek, Janez Kranjc, Ivanje selo 40, Anton Merkun, žel. čuvaj, št. 716, Rakek, Janez Puntar, krojač, Unec 27, Josip Šober, žel. mojster, Rakek, Simon Ribarič, Unec, Janez Gorše, žel. čuvaj, št. 729, Rakek. Podružnica Laze pri Planini je štela 38 članov in je imela občni zbor 9. 1.1910 pri Ribariču na Uncu. Leta 1915 pa je bil Občni zbor na Rakeku v restavraciji Domicelj.

Pa poglejmo nekaj primerjav. V prihodkih za leto 1908 je nakazilo Podpora glavne Družbe 25 Kron. V izdatkih pa nabava »izmetalnica za med« (točilo za med), stiskalnica, pisker in mreža, vilice in topilnik.

Prvi zapis v knjigi. Ta sovpada tudi s preimenovanjem podružnice v Laze.

V izdatkih za leto 1909 najdemo tudi Knjigo čebelarske podružnice 2,60 krone. Računski sklepi (finančni podatki) so skrbno vodeni in potrjeni od izvoljenih preglednikov.

Po podatkih iz knjige je leta 1912 imela podružnica 32 udov (članov). V popisu inventarja za leto 1913 pa je zabeležena tudi podružnična zastava. V obdobje 1919 do 1921 podružnica preneha delovati V zapisu za leto 1922 piše:

»Zaradi po zasedbi tukajšnjega ozemlja po Italijanih se je podružnica prekinila, katera pa se je na sestanku tukajšnjih čebelarjev zopet obnovila, dne 15. januarja v gostilni Bole leta 1922. Ker ni bila podružnica razpuščena, ampak samo njeno poslovanje prekinjeno, nadaljuje sedanja podružnica vse posle in vzame v varstvo celi inventar podružnice naveden v inventuri leta 1914, razen zastave, katera ni bila še plačana.«

Sledi dogovor o plačilu zastave Mariji Klančar. Po letu 1922 je članstvo upadlo na 23 članov.

Žig Čebelarske podružnice Laze.

Leta 1926 se vključi v podružnico Andrej Kenič. Leta 1933 se vključi Ladislav (Vladimir) Matičič in kmalu postane odbornik ter aktiven član podružnice. Na imeniku za leto 1943 najdemo iz našega področja naslednje: Stanislav Strle Unec, Hieronim Steržaj Unec, Mirko Juvančič Rakek, Matija Turšič Ivanje selo, Andrej Kenič Unec.

Po drugi svetovni vojni je prišlo do velikih sprememb. Ukinjena je bila dotedanja upravno – teritorialna razdelitev občin. Leta 1945 je ustanovljen okraj Rakek. Že leta 1948 je bil okraj Rakek priključen Okraju Postojna.

To obdobje je povezano s spremembami dotedanje organiziranosti čebelarstva. Slovensko čebelarsko društvo se preoblikuje v Čebelarsko zadrugo za Slovenijo.  Na sedežu okrajev so se leta 1945 ustanovile Podružnice Čebelarske zadruge. Te so bile vezane na okraje.

Za vodstvo ustanovne skupščine podružnice na Rakeku je upravni odbor pooblastil tov. Andreja Keniča, šolskega upravitelja na Uncu. Čebelarska podružnica Rakek je imela v sestavu naslednje Čebelarske družine: Laze-Planina, Logatec, Grahovo, Bloke-Nova vas, Stari trg in Rakek.

Seznam članov Čebelarske podružnice na Rakeku leta. 1948:
Družine: 1. Laze – Planina 24 članov – Franc Kermavner; 2. Logatec 31 članov – Miha Pečkaj; 3. Grahovo 22 članov – Anton Jakopin; 4. Bloke – Nova vas 23 članov – Melita Čampa; 5. Stari trg 18 članov – Anton Šepec; 6. Rakek 17 članov – Vladimir Strohsack. Skupaj 134 članov.

 
ODBOR V LETU 1948:

Zapisov v knjigi za leto 1945 ni. Sledijo zapisi, ki se nanašajo le na Čebelarsko družino Laze – Planina vse do leta 1963.

Čebelarji Rakeka, ki letos praznujejo 120 let delovanja, pa so letos marca 2025 prejeli prav posebno dragoceno darilo.

Gospa Vladimira Šušteršič (roj. Matičič) – hčerka Vladimirja Matičiča po domače »Cverglov« iz Ivanjega sela, dolgoletnega člana in aktivnega čebelarja v vodstvu Čebelarske podružnice Laze, ustanovljene leta 1905, v katero so bili vključeni tudi čebelarji s področja Rakeka, Unca, Ivanjega sela in Slivic – nam je podarila Čebelarsko knjigo.

ČD Rakek se iskreno zahvaljuje za podarjeno knjigo in se zavezuje, da bo Čebelarsko knjigo skrbno čuval in jo vključil v arhiv ČD Rakek, ki se nahaja v knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica na osnovi Dogovora o hranjenju, urejanju in upravljanju arhivskega gradiva Čebelarskega društva Rakek.

Viri:

• Čebelarska knjiga
• Glasilo Slovenski čebelar.
• Kronika čebelarstva na Rakeku (Miroslav Juvančič)
• 120 let organiziranega čebelarstva na Rakeku (Miroslav Juvančič)

Kraj: Rakek
Datum: 1908
Avtor: —
Zbirka: ČD Rakek
Skenirano: —
Oblika: datoteka