Preskoči na vsebino

1909 Rakek – Železniška mostova

21. 08. 2025

Vzdolžni profil proge Dunaj-Trst iz leta 1909 prikazuje območje postaje Rakek, levo je Logatec, desno pa Postojna. Tik za koncem postaje je v nasipu proge vrisan železniški most, pod katerim danes poteka regionalna cesta Unec-Cerknica. Ker je most preozek, mora promet skozi njega potekati izmenično, intervale pa ureja semafor, no dejansko sta dva semaforja. Ta semaforski par je bil dolga leta edini v Občini Cerknica. In ko smo vendarle mislili in že vsi nestrpno pričakovali, da bo tudi Cerknica končno dobila svoj semafor, jo je prehitel Unec! In to ne kar tako, ker je dobil prvo semaforizirano štirikrako križišče v občini! Preden se je voznik odpravil v Ljubljano ali Postojno, je na Uncu spoznaval prednosti in slabosti semaforjev in treniral zavijanje v levo.

Oba železniška mostova na Rakeku, omenjeni, pod katerim poteka regionalka in tisti drugi v Delah, pod katerim poteka kolovozna pot, sta bila zgrajena v sklopu Južne državne železnice in leta 1856 predana v promet. Zgrajena sta bila iz kamna in veliko lepša na pogled, kot pa danes. Toda aprila 1941 je oba razstrelila umikajoča se Jugoslovanska kraljeva vojska, da bi vsaj nekoliko upočasnila prihod Italijanov, ki so se iz Postojne pomikali proti Ljubljani. Italijanski inženirji so težavo hitro rešili s postavitvijo jeklene konstrukcije, na katero so položili tir. Premostitev teh dveh “mini” mostov je bila v primerjavi s porušenim viaduktom v Borovnici zanje prava mala malica. Ob tem so se še posneli, ko je prvi vlak iz Postojne peljal proti Ljubljani. Na posnetku je vidna jeklena konstrukcija, ki premešča poškodovan most v Delah.

Ko so Italijani in Nemci pobrali šila in kopita, je bilo treba oba mostova obnoviti. Nova povojna oblast je mostove tedaj obnavljala predvsem z betoniranjem in na novo sta bila zabetonirana oba na Rakeku. Oba sta izgubila tisti čar, ki ga imajo kamniti mostovi, a sta kljub temu ostala funkcionalna vse do današnjih dni. Funkcionalna za železnico mislim, ne za regionalko pod njim.

Pogled na prvi rakovški most v smeri Cerknice. Fotografija je nastala avgusta 2007, za čuda brez enega samcatega cestnega vozila. Most je v zadnjih desetletjih postal veliko ozko grlo med Cerknico in avtocestnim priključkom Unec. V konicah zaradi izmeničnega prometa nastajajo zastoji po celotnem Rakeku in otežujejo vsakodnevno mobilnost krajanov. Rešitvi bi bili dve: razširitev obstoječega mostu ali pa gradnja obvoznice mimo Rakeka. Ne ene, ne druge rešitve verjetno še lep čas ne bomo dočakali, če sploh kakšno bomo! Nobenega pomembnega veljaka z Rakeka ni pri koritu v Ljubljani, zato pa imamo to, kar pač imamo. Včasih je bolje ne imeti nič, tudi problemov ne.

Pa še drugi del vzdolžnega profila, kjer prav tako v nasipu, samoti in pozabi stoji še drugi rakovški most v Delah (skrajno levo). Dejansko je “copy & paste” varianta prvega, le nekoliko višji je od njega. Južna železnica je gradila tipske objekte, da je s tem prihranila na času in denarju.

Leta 1991 je bilo treba na mostu v Delah sanirati dve njegovi krili, ki zadržujeta nasip, sicer bi se porušili. Glede cestnega prometa pa je pravo nasprotje s prvim rakovškim mostom. Sem ter tja pod njim zapelje kakšen traktor, mogoče avto, potem pa se že konča.

Nekateri nadobudni domači “prometni strokovnjaki” ga večkrat omenjajo kot rešitev za morebitno obvoznico mimo Rakeka, češ da bi bil primeren, ker je zadosti visok in le 800 metrov oddaljen od industrijske cone Podskrajnik. Nisem prepričan, da most izpolnjuje tehnične zahteve, ker je preozek. Mogoče pa ti “strokovnjaki” predvidevajo postavitev še dveh semaforjev in izmenični promet. Že videno, kajne?

Slovarček:

  • “copy & paste”: iz angleškega jezika, ki pomeni kopirati in prilepiti

Kraj: Rakek

Datum: 1909 in avgust 2007
Avtor: neznan
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 16. 5. 2014, 18. 7. 2025
Oblika: 2 načrta in 2 fotografiji

One Comment leave one →
  1. Klemen Ponikvar's avatar
    Klemen Ponikvar permalink
    13. 09. 2025 20:50

    Dopolnitev oz. popravek: oba rakovška mostova so po vsej verjetnosti med vojno zabetonirali že Italijani.

    Liked by 1 person

Dodajte komentar