1962 Sežana – Železniška postaja

Železniška postaja Sežana je po številu in dolžini tirov največja postaja med Ljubljano, Sežano in državno mejo z Italijo. Velika postaja je z razlogom, saj je hkrati mejna postaja z Italijo. Primat mejne postaje je nekaj let po koncu 2. svetovne vojne prevzela Rakeku, ki je bil v Kraljevini Jugoslaviji in obdobju med obema svetovnima vojnama mejna postaja, tako kot na drugi strani Postojna, ki je po Rapalski pogodbi pripadla Italiji.

Sežana je bila v daljni preteklosti dokaj nepomembna postaja, ter vedno v senci pomembnejše postaje Divača, še posebno od leta 1876 naprej, ko je Divača postala cepna postaja za progo proti Pulju (hrvaško Pula). Postaja v Sežani je imela vodno poslopje za oskrbo parnih lokomotiv in tudi obračalnico za obračanje lokomotiv in vagonov, odprta pa je bila za sprejem in odpravo tovornega in potniškega prometa. Postaja postane pomembna po 2. svetovni vojni, kot mejna postaja z Italijo, pa tudi cepna postaja za regionalno enotirno progo Nova Gorica-Sežana. S premikanjem povojnih mej je zadnji del Bohinjske proge pripadel Italiji in Novi Gorici je ostala le železniška povezava preko Jesenic. Konec leta 1948 je bil na novo zgrajen 7 km dolg odsek med Krepljami in Sežano, ki je povezal Jesenice, Novo Gorico in Sežano.

Postaja Sežana je mejna postaja, ni pa postaja izmenjave železniškega prometa. To so Opčine (Villa Opicina), tik na drugi strani meje. Jugoslovanske železnice nekoč, danes pa Slovenske železnice in tudi drugi prevozniki sprejemajo in predajajo potniške in tovorne vlake na Opčinah. Opčine so bile nekoč veliko večja postaja kot Sežana, saj so tam tovorni vlaki stali tudi po več ur. Veliko ur, včasih pa tudi po več dni so tovorni vlaki na prehod državne meje čakali tudi v Sežani. No, resnici na ljubo se to še vedno dogaja.

Sežana je bila po količini čezmejnega tovornega prometa med najpomembnejšimi mejnimi prehodi, še posebno v Jugoslaviji, saj je ves tovor, ki se je iz zahoda uvažal/izvažal v Jugoslavijo, potoval preko Sežane. Drugi zelo pomemben mejni prehod za srednjo Evropo pa so bile Jesenice. Leta 1988 je šlo s tovornimi vlaki preko državne meje v Sežani za 7,3 milijona brutoton, na Jesenice pa 6,3 milijona. Mejni prehod Šentilj pri Mariboru je imel obseg 4,9 milijona brutoton.

Fotografija z dizelsko lokomotivo “đura” JŽ 642-199 v Sežani je morala nastati po letu 1971, ker je bila ta lokomotiva v promet predana decembra 1971, spadala pa je v kurilnico Divača. V Divači je bil sedež Sekcije za vleko vlakov, ki je pokrivala še vse istrske proge do Pulja. Te so z razpadom Jugoslavije ostale Hrvaškim železnicam. Izredno uspešno serijo premikalnih dizelskih lokomotiv JŽ 642 je izdelala tovarna “Đuro Đaković” v Slavonskem brodu po francoski licenci. Po več kot 50 letih v prometu neuničljiva lokomotiva SŽ 642-199 še vedno marljivo premika na postajah po Sloveniji. Železničarji so zares skrbni gospodarji svojih osnovnih sredstev, ki jih, če je to potrebno, amortizirajo tudi 2 do 3 krat.

Prehod državne meje preko Sežane je v praksi vedno problematičen in postaje med Ljubljano in Sežano so bile nekoč zatrpane s tovornimi vlaki in vagoni, ki so čakali na prehod meje. Tovornih vlakov je bilo toliko, da so jih včasih parkirali kar na odprti progi in z njimi zasedli en progovni tir med postajama Preserje in Borovnica. Prehodi meje znajo biti za tovorne vlake časovno zelo potratni. Razlogov je več, nekoč je bila med njimi carina, spet drugič pomanjkanje kapacitet na progah in postajah v Italiji, pa politični razlogi ipd. Tudi sicer verjetno vsi še kako dobro vemo, kako funkcionirajo naši zahodni sosedje.

Slovarček:

• đura: vzdevek dizelskih lokomotiv serije SŽ 642/643, ki so bile izdelane v tovarni “Đuro Đaković” Slavonski Brod

Kraj: Sežana
Datum: 25. 9. 1962 in po letu 1971
Avtor: Radivoj Pleterski
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 6. 7. 2025
Oblika: 2 fotografiji