1929 Rakek – Obračalnica ali okretnica

 Načrt obračalnice na železniški postaji Rakek. Pripravili so ga v Ljubljani leta 1929.

Parne lokomotive praviloma vozijo vedno le v eno smer, z dimnikom naprej, zato jih na končni postaji pri spremembi smeri vožnje, če se le da, obrnejo. Posebno važno je bilo to pozimi, ko je bil na prednji strani nameščen plug za sneg. Temu namenu so služile okretnice v Borovnici, Postojni, Pivki in Divači. Ko je leta 1920 postaja Rakek postala obmejna postaja in so nekateri vlaki končali vožnjo na Rakeku, so morali lokomotive odpeljati v Postojno, da so jih obrnili. Poleg prazne vožnje in izgube časa so Italijanom plačevati še stroške obračanja.

Temu so se hoteli izogniti s postavitvijo lastne obračalnice na Rakeku. Ta je stala na začetku postaje in je imela premer 24 metrov. Po drugi svetovni vojni in ukinitvi Rapalske meje je postala nepotrebna. Demontirali so jo ter odpeljali v Zenico v Bosni.

Pravopisni izraz okretnica (nemško Drehscheibe, italijansko Piattaforma girevole)) ni najbolj posrečen in spominja na srbohrvatski izraz okretanje (obračanje, vrtenje). Izraz se med delavniškim in lokomotivskim osebjem ni uveljavil; povsod so uporabljali nemško spačenko “šajba” iz nemščine Scheibe – kolut, krog, kolesce.

Obračalnica je železniška naprava za obračanje železniških vozil.

Obračalnica je v bistvu jeklen nosilec, ki ima na vrhu tirnici za železniška vozila, v sredini pa je podprt z močnim drsnim ležajem (stožcem) tako da se lahko vrti v svoji osi. Na obeh konceh je podprt z jeklenimi kolesi, ki tečejo po tirnici v obliki obroča. Opremljena je tudi z napravami za točno pozicioniranje in utrditev, tako da lokomotiva nanjo varno zapelje.

Obračalnica Grosuplje.

Obračalnica Kočevje.

Dopolnjeno 24. 1. 2017

Karel Rustja je poslal še fotografijo rekonstrikcije okretnice v Divači.

Prispevek je napisal: Karel Rustja.

Kraj: Rakek
Datum: december 1929
Avtor: neznan
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 7. 12. 2016,
Avtor obeh fotografij: Karel Rustja približno 2004
Oblika: 2 načrta