1955 Jejpca – Poladinov ata Pr’ škuolǝ

Tukaj je Anton Martinčič, Poladinov ata kmalu po vojni, sredi petdesetih let mogoče, in to Pr’ škuolǝ, blizu Podcerkve, kot se je ohranilo v spominu potomcev … Prišel je zaradi polhov, kajti tukaj je teren kot nalašč zanje in predani polharji, kot je on, od nekdaj vedo zanj. Slika ni najboljša, tako da ne moremo razločno videti, kaj ata počne, ampak drža je že taka, kot da bi sede na kamnu ali štoru napenjal škrinco – in res, vnuk se spomni pripovedi, da je napenjal lisico, past stopalko. Avtor slike ni znan.

Škou ali Pr’ škuolǝ ljudje v Loški dolini rečejo precej veliki gozdni votlini v kamnitem hribu Jejpa ali Jejpca, v predgorju Javornikov zahodno od Podcerkve, onkraj Obrha, kjer imajo Podcerklanje svoje senožeti in laze. 

Votlina je pod skalo, pravzaprav dvema, ki sta se postavili poševno navzgor, oprti druga na drugo in na robu večje udrtine tvorita nekakšno streho, naokoli pa je med kamni raj za polhe. Tam so se od nekdaj zbirali polharji in v njej našli zavetje in kurišče ter prebili prenekatero noč v lovu na polhe in med pregledovanjem škrinc. Med obhodi od pasti do pasti in pobiranjem ulova so počivali v Škuolu. Škou ima na vrhu eno ali več odprtin, skozi katere je pri kurjenju uhajal dim – tako je bilo v votlini prijetno toplo, zrak pa čist.

Tak je bil Škou nedavno nazaj. Posnel ga je Rajko Martinčič in zdi se, da so v sredini sledi kurišča, za njim pa počivališče … Ta Škou na Jurjevcovi senožeti pod Jejpami je ravno dovolj velik, da se lahko dva uležeta na toplo pod špilo … Jama je velika kakih 5 x 5 m in 220 cm visoka, ve povedati očividec, ki je tudi sam kdaj polhal na tistem mestu.

Obstaja pa več podobnih votlin v hribovju okoli Loške doline, ki se jim tudi reče škou. Podcerkavski Škou je kot rečeno v Jurjevcovi senožeti … Škou pa je tudi v Jermendolu nad Podgoro in nekemu gozdnemu področju v Stiski se tudi reč Pr škuolǝ…

Na morebitne – čisto verjetne – davne mitične prebivalce teh votlin pa se je že pozabilo, čeprav bi bile za kakšno leglo škratov, šlatrov, krivopet ali ltuarnov, mogoče celo za gozdne vile, kar primerne …

Podoben izraz škuotla so uporabljali Poljanci za kamnite votline v Racni gori. Je pa v njih ltuarn legel svoja jajca in ko so se izvalili mladiči, so táko zganjali, da so se na Knežji Njivi kar hiše podirale…! Otroke so samo spomnili, da jih bo ltuarn slišal, pa bo priletel z Racne Gore – in so precej nehali razgrajati …

Slovarček:

• škrinca: past za polhe
• škou: manjša kamnita votlina, beseda je morda izpeljana iz besede škala, ki pomeni skalo, skalovje
• škuotla: luknja v kamnu, škraplja
• ltuarn: zmaj, lintver
• šlatr: škrat
• krivopete: zlobne gozdne ženske z nazaj obrnjenimi stopali
• špila: skala

Viri:

• Rajko Martinčič, Stari trg, julij 2025, ustno
• M. Ožbolt: Andrejeva stopinja. zal. Kmečki glas, Lj., 2004

Kraj: Jejpca
Datum: 1955 in 2025
Avtor: avtor prve slike ni znan, drugo je posnel Rajko Martinčič
Zbirka: Rajko Martinčič
Skenirano: —
Oblika: datoteka