1941/45 Slovenija – Partizanski fotograf in snemalec Stane Viršek (1915 – 1996)

Rodil se je v Ljubljani leta 1915. Končal je ljubljansko učiteljišče. Zaradi svoje svobodomiselnosti dve leti in pol ni dobil službe. Vojno je dočakal v Kamniku. Povezal se je z OF in po nalogu pesnika Karla Destovnika – Kajuha v okviru ljubljanskih fotoateljejev organiziral petnajst sodelavcev, ki so skrivaj izdelovali kopije fotografij, ki so jih prinašali razvijat okupatorji. Dobil je službo pri fotografu Šmucu. Torej legalno in ilegalno delo hkrati. Vse pomembne stvari so delali v dvojnikih. Slikovno gradivo je nato Kajuh posredoval naprej. Na ta način se je ohranilo 14.000 fotografij okupatorjevih zločinov. Prav tako so že leta 1941 preslikali vse mogoče fašistične legitimacije in jih posredovali sinu Otona Zupančiča Marku Zupančiču.

O svoji fotografski aktivnosti je povedal: »Včasih je bilo potrebno za uspelo fotografiranje izvesti že kar prave akcije; tudi po večkrat sem moral s fotoaparatom na cesto in priznam, da me je bilo pošteno strah. Tako smo fotografirali pogreb fašistke Arielle Reye, ki so jo ubili v nekdanji gostilni Lev, pa grozilno parado Mussolinijevih črnih srajc bataljona »M« in mnoge druge. Takšne akcije smo ponavadi slikali s kakšnega okna …« Ena zanimivejših fotografij, ki jih je Viršek naredil v tistem času, je bila goreča vas Rašica nad Ljubljano. Fotografija je bila posneta iz stavbe zavarovalnice Slavija pri ljubljanskem nebotičniku. Takšne prizore so ponavadi snemali neopazno, fotografsko opremo so na kraj fotografiranja nosili po delih.

Zaradi dejavnosti partizanske Rašiške čete je nemški okupator 20. septembra 1941 požgal vas Rašico nad Ljubljano. To je bil v Sloveniji prvi primer, da so iz maščevanja požgali vso vas. Prebivalstvo pa izselili.

»Skrita kamera« seveda ni poznala estetskih pravil. Železno načelo teh fotografij je bila čim večja pričevalnost, ki je glede na dejanske možnosti narekovala izbiro zornega kota, oddaljenosti in osvetljave. Kot navaja Viršek, so bili npr. posnetki z okna takrat povsem običajni. Zgodnji primer tovrstne fotografije je posnetek Slavka Smoleja z Jesenic iz leta 1941.

Septembra 1943 se je zaradi preganjanja gestapa pridružil partizanom v Šercerjevi brigadi in nekaj dni potem doživel ognjeni krst za Krimom. Prve partizanske fotografije je posnel v 14. diviziji s fotoaparatom komandanta Mirka Bračiča. Razvil jih je fotoreporter Jože Petek, ki je v majhnem kovčku s seboj nosil improvizirano temnico.

Kasneje se je pridružil Ljubljanski brigadi, kjer je bil član izvidniške patrulje. Preživel je težke boje na Ilovi gori, kjer je bil tudi ranjen. Ko je okreval, se je priključil kulturniški skupini Notranjskega odreda. Ukvarjali so se z vojnim poročevalstvom in prirejanjem mitingov. V eni izmed uspešnih partizanskih akcij proti koncu aprila 1944 mu je na Ravbarkomandi uspelo priti do fotografskega aparata, še pred tem pa je v Grahovem odkril tudi temnico fotografa Jožeta Šege. Po pričevanju Edija Šelhausa (časnik Delo, 16. 12. 1992) je Stane Viršek fotografiral kočijo rešenih ameriških letalcev majorja Horacea Landorfa in navigatorja Williama Crima, ko ju je kočijaž peljal proti partizanskemu letališču v Nadlesk pri Starem trgu julija 1944.

V Beli krajini, kamor so ga pozneje premestili, je najprej delal za Tanjug, kasneje pa ga je France Cerar vključil v Fotosekcijo GŠ v Črmošnjicah. Kmalu so se preselili v Savinjo vas in od tam v Vojno vas pri Črnomlju.

Slovenski narodnoosvobodilni odbor se je kot zakonodajni organ slovenske države v okviru federativne Jugoslavije sestal 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju. Odtlej se je imenoval SNOS. Poslanca antifašističnega zavezništva, kanadski major William Jones in ameriški stotnik George Wuchinich.

Partizanska mehanična delavnica, Stare Žage, 1944.

Veterinarji iz bolnišnice v Kanižarici 2. aprila 1945.

Operacija konja v veterinarski bolnišnici Kanižarica 2. aprila 1945.

Tehnika Glavnega štaba Slovenije v Črnomlju aprila 1945.

Gradnja mostu preko Kolpe na Vinici 15. aprila 1945.

Prihod 5. Prekomorske brigade na slovenska tla 17. aprila 1945.

Borci 5. Prekomorske brigade korakajo skozi Vinico 17. aprila 1945.

Kljub težkim pogojem je leta 1944 snemal tudi s filmsko kamero, tako kot Božidar Jakac, Stane Lenardič in Čoro Škodlar, od katerega si je kamero tudi sposodil. Tako so nastali Partizanski dokumenti, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije.

Stane Viršek s kamero aprila 1945 v Beli krajini.

Osvoboditev je dočakal v Trstu, kjer so zasedli prostore esesovske propagandne fotosekcije. V Trstu je fotografiral osvoboditev in miting na Piazza Unità, na katerem je govoril partizanski general Tomaž Kveder.

Stane Viršek je umrl v Ljubljani sredi januarja 1996 in je pokopan na Žalah.

Viri:

• Silvo Teršek, Stane Viršek: Včasih me je bilo pošteno strah …, TV-15, 25. 2. 1971, str. 14
• Dejan Vončina, Franc Fabec, Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, Založba Modrijan, Ljubljana, 2005
• Katalog razstave, Fotoreporterska služba med narodnoosvobodilnim bojem, avtorji; Iztok Durjava, Zlata Sluga, Frane Podnar, Muzej ljudske revolucije, sedaj Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, 1979.

Kraj: Slovenija
Datum: 1943-1945
Avtor: Stane Viršek
Zbirka: Dejan Vončina
Skenirano: neznano
Oblika: datoteke