1915 Bardejov – Kraj med vojno

Na sliki iz albuma dr. Rada Primca je kraj Bardiova. Uradno ime je Bardejov, madžarsko Bártfa in nemško Bartfeld. Leži v vzhodnem delu Slovaške, nedaleč od Poljske.

Ozemlje je bilo naseljeno že v kameni dobi. Prva pisna omemba mesta pa sega v leto 1241. Med prvo svetovno vojno so ruske čete dvakrat zasedle mesto. Nekateri Judje so pobegnili, njihovo premoženje so izropali. Frontna črta v Karpatih se je raztezala od Bardejova do Snine. Od novembra 1914 do maja 1915 so se v tej regiji odvijali težki in krvavi boji. Prvega decembra 1914 so mesto zasedli Rusi. Osmega decembra so avstro-ogrski vojaki začeli močno protiofenzivo. Ruse so pregnali v Karpate. Po ruskem umiku se je v mesto vrnilo tudi nekaj prebivalcev. Bardejov je obiskal tudi vrhovni poveljnik tega dela fronte general Svetozár Borojevič de Bojna, ki bil v mestu tudi nastanjen. V njem je ostal 44 dni.

Med božičem je avstro-ogrski štab pripravil zabavo v veliki dvorani hotela Hungária. Zbrana družba se je lepo zabavala kljub le nekaj kilometrov oddaljeni topniški kanonadi. Pod bogato okrašenim drevescem so postavili tudi jaslice, sestavljene iz akvarelnih figur. Naslikal jih je Richard Assmann. Jaslice so poimenovali Borojevićev Betlehem. Hranijo jih v Šarškem muzeju v Bardejovu.

Rusko fronto v zahodni Galiciji so avstro-ogrski vojaki s pomočjo nemških čet prebili v začetku maja 1915. Rusi so se umaknili z južne strani Karpatov, zadnje enote so se 7. maja umaknile čez prelaz Lupkov. Zaradi teh razmer so se boji preselili v Galicijo, stran od ozemlja današnje Slovaške republike. Kljub temu je fronta za seboj pustila opustošeno bojišče, uničena mesta in vasi ter številne množične vojne grobove. Poleg padlih in pogrešanih vojakov so Rusi utrpeli tudi veliko število ranjenih in ujetih. V obdobju januar – april 1915 so ruske izgube znašale 1.100.000 vojakov, avstro-ogrske 700.000 (brez izgub v Srbiji) in nemške (samo na vzhodni fronti) 300.000 vojakov.

Svetozar Borojević (1856 – 1920) je bil avstro-ogrski maršal. V vojaško zgodovino se je zapisal kot vrhovni poveljnik na soški fronti. Bil je tudi prvi in edini feldmaršal v avstro-ogrski vojski, ki ni bil nemškega porekla. Ko je dobil plemiški naslov, je pridobil tudi pravico do častnega imena. Izbral si je Bojna. To naj bi bilo ime njegovega rojstnega kraja, je pa tudi hrvaški izraz za bataljon. Od leta 1902 je bil njegovo uradno ime Svetozar Boroevič von Bojna oziroma de Bojna, ker je bil ogrski plemič.

Viri:

• 1915 Avstro-Ogrska – Album dr. Rada Primica (1)
• 1915 Avstro-Ogrska – Album dr. Rada Primica (2)
• https://www.rusyn.sk/bardejovsky-betlehem-z-roku-1914/
• https://www.kvh-beskydy.sk/files/cintoriny-i-sv-vojny.pdf
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Svetozar_Borojevi%C4%87_von_Bojna

Kraj: Bardejov, Slovaška
Datum: 19. februar 1915
Avtor: Rado Primic
Zbirka: Tone Žakelj
Skenirano: 5. 2. 2021
Oblika: fotografija