1915 Avstro-Ogrska – Album dr. Rada Primica (2)

27. pehotni polk v Karpatih

Rado Primic, po poklicu veterinar, ljubiteljski fotograf, slikar in čebelar je bil po začetku 1. svetovne vojne vpoklican v 27. pehotni polk avstro-ogrske vojske (izvirno nemško k.k. Landwehr Infanterie Regiment Nr. 27, dobesedno slovensko Cesarsko-kraljevi deželnobrambovski pehotni polk št. 27), v katerem je bilo menda več kot 86 % vojakov Slovencev.

V njem so služili slovenski fantje iz takratnih dežel Goriško-Gradiščanske in Kranjske, se pravi tudi iz naših notranjskih krajev, naši predniki (op. ur.).

Njegov album se začenja s fotografijami z začetka leta 1915 s severovzhoda današnje Slovaške, kjer se je 27. polk boril z Rusi, nadaljuje s posnetki iz Posočja in po dopustu (?) iz krajev Južne Tirolske, kjer se zdi, da je avtor končal svojo veterinarsko vojaško službo.

Primer fotografije iz albuma. Rado Primic je večino fotografij opremil z besedilom. Pri tej fotografiji je na dodaten listič zapisal:
“4. 2. 1915 Okolica Hutas Alsopagony iz Kastelis vrha. Bojišče 27. domobranskega pešpolka, kjer so imeli Rusi velike izgube.”

“4. 2. 1915 Okolica Kutas, Alsopagony iz Kastelik vrha. Bojišče 27. domobranskega pešpolka, kjer so imeli Rusi velike izgube. Op T. Ž.: Alsopagony, danes Nižná Polianka, Slovaška; Kutas, danes Kutasó, Madžarska.”¹ 

Fotografije so tudi na zadnji strani opremljene z besedilom. V album so nalepljene le po eni stranici, tako da smo zadnje strani lahko fotografirali z ogledalom.

Kaj se je dogajalo s 27. pehotnim polkom v času, ki ga fotografsko dokumentira Rado Primic, opisuje David Erik Pipan v knjigi »Naši gorski strelci«, Slovenci v avstro-ogrskih vojaških gorskih enotah pred in med prvo svetovno vojno:

4. 2. 1915 se je polk v hudi bitki na Kastelik Kastelih¹ vrhu v Karpatih posebej izkazal in leto pozneje so ta dan praznovali kot polkovni praznik. Maja 1915 je po nemškem prodoru pri Gorlicah napredoval do Dnestra.

Še pred začetkom bojev na soški fronti, septembra 1914, je bil v Tolmin poslan 1. pohodni bataljon, maja 1915 pa še 9. pohodni bataljon. Na ljubljanski kolodvor, od koder se je proti meji odpeljal 6. maja, je korakal z veliko slovensko trobojnico. Najprej je zasedel položaje južno od Tolmina, na območju Mengor, kjer je pričakal začetek vojne z Italijo. Od tam pa je bil premeščen na zahodni rob Doberdobske planote, kjer je med prvo in drugo soško ofenzivo branil položaje nad Zagrajem in Gradiško, ter pri Martinščini in Debeli griži.

30. avgusta se je bataljon odpeljal na Koroško bojišče, v Rabelj in se tam združil s polkom, ki se je vrnil iz ruskega bojišča. Prvi bataljon je bil že 27. avgusta premeščen na območje Rombona, medtem ko sta ostala dva bataljona, združena s pripadniki 9. pohodnega bataljona za dva tedna zasedla položaje v gorah nad Rabljem. V drugi polovici septembra 1915 pa sta bila tudi ta dva bataljona premeščena na bovško bojišče, kjer sta zasedla položaje med Velikim Lemežem in Šmohorjem, poveljstvo polka pa je bilo na planini Duplje pri Krnskih jezerih. Posamezne stotnije so bile nameščene tudi na Planini Golobar, Javorščku in na bojnih položajih na Bovškem polju. Na teh položajih je polk ostal devet mesecev, do pomladi 1916. Posebno hudih bojev na tem področju ni bilo, vendar je polk kljub temu utrpel izgube, nekaj tudi zaradi snežnih plazov, ki so se sprožali za božične praznike… V času bivanja v gornjem Posočju so s posebej izurjenimi pripadniki polka, ustanovili novo, 13. visokogorsko stotnijo (HGK13/LIR27), ki ji je poveljeval aktivni stotnik Ivan Rojnik. Kasneje je postala samostojna in preimenovana v 11. visokogorsko stotnijo (HGK11). Vse do preboja fronte, oktobra 1917, je bila prisotna v zgornjem Posočju. Položaje na Rombonu je prvi bataljon zapustil že sredi februarja in bil za mesec dni premeščen na koroško bojišče, na območje gore Findenig Kopfel. Preostala dva bataljona pa sta domače bojišče zapustila v drugi polovici meseca marca. En bataljon se je prek Predela in Rablja spustil v Belo peč, drugi pa preko Vršiča in Kranjske gore v Rateče. Bojišče je zapustil tudi prvi bataljon in celoten polk se je 26. marca vkrcal na vlak in se odpeljal na Tirolsko kot okrepitev za veliko ofenzivo.

Za šest tednov se je polk namestil v krajih južno od Bolzana, prvi in tretji bataljon v Auru, drugi pa v Branzolu. Po zasluženem počitku, se je polk preko Levica in Folgarije premaknil za napredujočimi enotami proti bojišču. 3. junija je sodeloval v bojih in na gori Monte Cengio v zmagovitem boju na nož premagal Italijane, ter za šestnajst dni zasedel položaje na bližnjem vrhu Monte Barko. Kljub velikim izgubam pa je bil napad na sosedni hrib Monte Páu, neuspešen.

24. junija 1916 je moral polk zaradi ruske ofenzive znova z vlakom v Galicijo, kamor je prispel 1. julija. Celoten julij in avgust je prebil v boju z Rusi, še največ časa pri vasi Krasno. 16. avgusta ga je pri Berežnici obiskal prestolonaslednik Karl, dva dni kasneje, pa se je vkrcal na transportni vlak in se vrnil na soško bojišče.

25. avgusta je prispel v Podmelec, od koder se je preko Čepovana povzpel na Trnovsko planoto in se za tri tedne, kot rezerva sedmega korpusa namestil na Trnovem in okoliških vaseh. 16. septembra se je cel polk zbral na Trnovem in odkorakal skozi Črniče, Branik in Škrbino v vas Mihali. Kasneje pa je zasedel položaje na zahodnem robu komenskega krasa. V 8. soški bitki je 2. bataljon od 9. do 12. oktobra 1916 izgubil tretjino vseh ljudi, ko je zavračal italijanske napade med Lokvico in Volkovnjakom (Nad Logem). Konec oktobra je bil polk na počitku v kraškem zaledju, od tam pa je odšel na položaje k Hudem Logu in zasedel črto Sela – Hudi Log – Opatje selo. Na teh položajih je prebil 9. soško bitko…

5. novembra se je polk za pet tednov vrnil v Koprivo, kjer ga je obiskal tudi general Boroević. Močno razredčene vrste polka so v tem času dopolnili tudi s pripadniki drugih polkov. 14. decembra je ponovno odrinil na fronto, tokrat kar za tri mesece. Dokaj mirno zimsko obdobje med 9. in 10. ofenzivo je prebil na kraški planoti, deloma v strelskih jarkih na Fajtem hribu, delno pa v bližnjem zaledju. Sredi meseca marca 1917…

Slovarček:

• Alsopagony = Alsópagony – Nižná Polianka, Slovaška
• LIR – Landwehr-Infanterie-Regiment, Domobranski pehotni polk
• Kastelik vrh/vrch – kota v Zahodnih Karpatih

¹Spremembe – dopolnitve 10. 12. 2022

Prispevek je napisal: Tone Žakelj

Kraj: Avstro-Ogrska
Datum: 1915 (prva fotografija v albumu)
Avtor: dr. Rado Primic
Zbirka: Tone Žakelj
Skenirano: 5 2. 2021
Oblika: fotografije iz albuma