1915 Karpati – Poveljstvo pred zemljanko

Na vrhu Plazini (SZ od kraja Bardejov) v Karpatih pred pod zemljo zgrajenim bivališčem je slikano poveljstvo. Nad zemljanko je napis »Theuer Heim« – Theuerjev dom. Ta je bil major in je na sliki prvi z leve. Poleg njega je oberleutnant (nadporočnik) Paulus, dr. Rado Primic in dva vojaka. Skrajni desni, ki je zavzel Napoleonsko držo, je Leopold Graf Berchtold. Verjetno je prišel v kontrolo.

Na tem območju so potekale vojaške dejavnosti aprila 1915. Poveljnik je bil major Theuer. Topovi in havbice so bili nameščeni v zaledju blizu Wyszówa in Vyšnih Tvarožcev. Na samem vrhu Plazinija ni bilo posebnih dogodkov, zato je tam bivakiralo poveljstvo. Tu je bilo tudi več tirolskih strelcev, Landwehr (del avstro-ogrske kopenske vojske) in težje orožje, najbrž mitraljez.

Tretjega aprila popoldan je bila situacija na fronti pri Stebniku, nedaleč stan od vrha Plazini, grozna. Na bojišču je nastala vrzel in obstajala je nevarnost ruskega prodora skoznjo. Štab divizije je skušal premakniti vse razpoložljive okrepitve na ogroženo območje. Zaradi njihove oddaljenosti je bilo jasno, da ne bodo prispele pred večerom ali naslednjim jutrom. Avstrijski štab je del sil usmeril na hrib Plazini, da bi zaprl dolino, ki vodi do Blechnarke. Preostanek je bil na voljo kot rezerva za primer ruskega napada. Ruske sile so se umaknile.

Leopold Graf Berchtold von und zu Ungarschitz (18. april 1863, Dunaj, tedanja Avstro-ogrska – 21. november 1942, Peresznye, Madžarska) je bil avstro-ogrski diplomat in zunanji minister (1912 1915).

Iz njegovega obsežnega življenjepisa velja izpostaviti, da nihče ni imel pomembnejše vloge pri začetku prve svetovne vojne kot prav on. Če bi namesto vojne proti Srbiji svetoval preudarnost in zadržanost, bi bil mir skoraj zagotovo zagotovljen in rešena številna nedolžna življenja in porušene domačije. Do večera 30. junija je sklenil, da srbsko grožnjo lahko reši le vojaški obračun. Odločitev je sprejel sam, brez nemškega pritiska. Do enakega sklepa je prišel tudi Franc Jožef, a bi ga uresničil le, če bi nemška in madžarska vlada dali polno podporo. V naslednjih dneh si je prizadeval za dosego dveh ciljev. Ko zaradi varnostnih razlogov nemški cesar Viljem II. ni prišel na pogreb na Dunaj, so v Berlin poslali grofa Hoyosa, da bi pridobil podporo. To je delovalo in nemška vlada jo je obljubila, ker so verjeli, da bo takojšnja vojaška akcija proti Srbiji. Dunaj je kljub pritiskom Berlina odlašal z dostavo note do konca francoskega državniškega obiska v Rusiji. Zunanji minister Berchtold je upal, da ne bo ruskega posredovanja in Francu Jožefu ni svetoval, naj preneha. Ker se je bal mednarodnega svetovanja, ki bi vojno preprečilo, se je osebno prepričal, da sta cesar in kralj napovedala vojno Srbiji 28. julija 1914. Tisto noč so se okrog Beograda že odzvali streli in možnost za mir je bila izgubljena.

Berchtold je ostal zunanji minister do 13. januarja 1915. Vstopil je v vojaško službo. S 16. Korpusom se je bojeval na italijanski fronti. V začetku leta 1916 je postal Obersthofmeister (veliki dvorni mojster) prestolonaslednika nadvojvode Karla. Po smrti Franca Jožefa leta 1917 ga je avstrijski cesar Karel I. imenoval Oberstkämmererja (visokega komornika). Tu funkcijo je opravljal do propada monarhije. Eno njegovih zadnjih del je bilo, da je osebno odnesel kronske dragulje v Švico. Tam je ostal še štiri leta po vojni. Ko se je vrnil domov v Buchlauu (Buchlov) na Moravskem je dve desetletji delal na svojih spominih, ki niso bili nikoli objavljeni. V njih je zagovarjal svoje odločitve iz julija 1914.

Viri:

• 1915 Avstro-Ogrska – Album dr. Rada Primica (1)
• 1915 Avstro-Ogrska – Album dr. Rada Primica (2)
• Karpatska fronta 1914/1915. Bratislava: Vojaški zgodovinski inštitut Bratislava in Klub vojaške zgodovine Beskydy, 2016.
• https://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/berchtold-leopold-graf/

Kraj: Karpati, vrh Plazini
Datum: 1915
Avtor: Rado Primic
Zbirka: Tone Žakelj
Skenirano: 5. 2. 2021
Oblika: 2 fotografiji