1945/46 Slovenija – Partizanski fotograf Aleksander (Sandi) Jesenovec (1926-2013 )

Hiša Slavice Bratuš v Poljanah pri Cerknem, v neposredni bližini Geodetske sekcije – med drevjem, pozimi 1945, v snegu, pred njo partizan. V zadnji ofenzivi marec-april 1945 so jo Nemci požgali. Lastnica se je po vojni preselila v Idrijo, hiše pa niso nikoli obnovili. Foto: Aleksander Jesenovec.

Edija Šelhausa, njegovo mamo Julijano Šelhaus in Marijana Masterla smo že predstavili na portalu Stare slike Cerknica, zato je prav, da predstavimo še enega fotografa, ki izhaja iz Škofje Loke Aleksandra Jesenovca. Tako sem v letu 2002 spoznal kar nekaj fotografov, ki sem jih kasneje leta 2005 predstavil v monografiji Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945. Aleksander Jesenovec me je z ženo prijazno sprejel na svojem domu Brod – Vižmarje v okolici Ljubljane in me seznanil predvsem s svojim medvojnim delovanjem.

Rodil se je 1. januarja 1926 v Škofji Loki. Tu je končal pet razredov osnovne in tri razrede meščanske šole. V fotografskem ateljeju Šelhaus v Škofji Loki se je 1. junija 1941 začel učiti za fotografa. Osnove si je kot fotoamater pridobil že prej, zato mu je delo v fotoateljeju steklo hitro in brez težav. Z Edijem Šelhausom je za odporniško gibanje pomagal izdelovati kopije fotografij zločinov nemške okupacijske vojske.

3. avgusta 1943 je odšel v 1. četo Gorenjskega odreda. Pozimi 1943 je postal kurir na relejni postaji v Poljanski dolini. 9. junija 1944 je bil poklican v štab 9. korpusa, ki je bil tedaj nastanjen na Lokvah sredi Trnovskega gozda. Dodeljen je bil Geodetski sekciji, pri Štabu 9. Korpusa, kjer se je začel spet aktivno ukvarjati s fotografijo. Najprej niso natančno vedeli, kaj bi z njim, zato so ga uporabili za risanje operativnih skic. Kmalu pa je ugotovil, da bi lahko delo opravil hitreje in bolj natančno z uporabo fototehnike in temnice. Tako so mu priskrbeli fotografski fotoaparat na plošče velikosti 9 x 12 cm, povečevalnik in vso ostalo opremo.

Precej težav je imel z nabavo in skladiščenjem fotomateriala. Nekaj so ga nabavili s pomočjo terencev in njihovih zvez z Gorenjske, še več pa iz Trsta, Gorice, Vidma in celo iz Milana. Nekaj materiala se je zaradi vlage tudi pokvarilo, saj so ga zaradi nenehnih selitev občasno hranili v podzemnih bunkerjih. Velikokrat so imeli pri ponovnem usposabljanju temnice težave, kajti potrebni sta bili električna razsvetljava in možnost popolne zatemnitve. V stavbah je to nekako šlo, težje pa je bilo avgusta 1944, ko so se nastanili v šotorih blizu Lokev. Skozi šotorske špranje je podnevi prihajala svetloba, zato so filme in fotografije razvijali samo ponoči.

V fotolaboratoriju so začeli razvijati filme in izdelovati fotografije tudi za druge uporabnike. Tako je razvil številne filme obveščevalnega oficirja Marijana Masterla, Čoru Škodlarju je pomagal pri snemanju filmske reportaže o življenju in delu štaba 9. korpusa na 16 mm film. Pridobljeno znanje je kasneje uporabil pri snemanju povojne predaje domobranskega generala Leona Rupnika slovenskim oblastem. Po naročilu Komisije za ugotavljanje vojnih zločinov je delal predvsem reprodukcije fotografij, ki so jih zasegli vojnim ujetnikom.

Pred zimo leta 1944 se je štab 9. korpusa preselil v Čepovan. V stavbi, ki jim je bila dodeljena, so si uredili risalnico in fotolaboratorij. Zaradi pogostih vpadov sovražne vojske iz smeri Gorice so se po novem letu 1944 preselili v vas Poljane pri Cerknem. Tam so delovali do konca sovražne pomladanske ofenzive aprila 1945, ko so se preselili v neko večjo stavbo v zgornjem koncu Hotenjske grape. Tu so imeli veliko dela z risanjem in razmnoževanjem operativnih kart za sklepne operacije ob bližnjem osvobajanju Trsta, Gorice in ostalih predelov Primorske. Prav tako so kmalu usposobili fotolaboratorij za izdelavo fotografij za manjšo skupino oficirjev, ki naj bi odšli v Trst s ponarejenimi osebnimi dokumenti. »Slike morajo biti takšne, kot da so se fotografirali v pravem fotografskem ateljeju,« so mu dejali. Fotografiral jih je drugega za drugim ob steni neke hiše v Zgornji Trebuši in izdelal fotografije. Temnico si je brez električne razsvetljave uredil v kleti, fotografije pa je kopiral kar z dnevno svetlobo – za določen čas jo je spuščal skozi linico na kletnih vratih.

Poljane nad Cerknim, 5. 2. 1945, pozimi, v snegu. Partizan poročnik Vukčević. V ozadju skedenj. Foto: Aleksander Jesenovec.

Risalnica Geodetske sekcije – Peter in Ljuba. Poljane nad Cerknim, 14. 2. 1945. Foto: Aleksander Jesenovec.

Pred kuhinjo za korpusne štabne institucije. Kuharji z zajemalkami ob dveh kotlih s kuhano hrano, ob njih partizani z vedri, eden z golido za mleko. Poljane nad Cerknim, februar 1945. Foto: Aleksander Jesenovec.

Kmalu nato se je kot mnogi partizanski fotografi odpravil proti Trstu. S seboj je vzel le osebno fotografsko opremo in nekaj tehničnega materiala. Pot ga je vodila skozi zasneženi Trnovski gozd in Štanjel na Krasu do Koprive, kjer je srečal zavezniške vojake in jih fotografiral.

Počitek partizanov v tedaj še zasneženem Trnovskem gozdu med pohodom proti Trstu, 20. april 1945. Iz Hotenje so se partizani podali na pot ob treh ponoči in se v Gorenji Trebuši priključili dolgi koloni partizanov institucij štaba IX. korpusa. Med nenehnim padanjem dežja in snega jih je pot vodila na Mrzlo Rupo in Predmejo. Ponoči so se spustili po pobočju Čavna v Vipavsko dolino, prekoračili naraslo reko Vipavo in se do jutra povzpeli na Štanjel. Foto: Aleksander Jesenovec.

Kopriva, 30. aprila 1945. Partizani neke enote se zbirajo na kamion, da se odpeljejo proti Trstu. Foto: Aleksander Jesenovec.

V Trstu je bil nekaj dni, napravil je serijo fotografskih posnetkov, nato je odšel v Gorico in kasneje v Vipavo. Geodetska sekcija je polagoma prenehala z delom, zato je v Gorici pri nekem fotografu razvil nekaj še med vojno posnetih filmov. Posnetki med drugim prikazujejo, kako so jim zavezniki na Vojskem s padali odmetavali hrano in orožje in pohode med zadnjo sovražno ofenzivo.

Vojsko, 8. april 1945. Zavezniška letala so odvrgla orožje in hrano na Vojskarsko planoto. Borci Vojkove brigade prinašajo zabojnike na zbirno mesto. Levo oficir korpusnega ekonomata. V ozadju hiše, tudi ruševine. Foto: Aleksander Jesenovec.

Vojsko, 8. april 1945. Zavezniška letala so odvrgla orožje in hrano na Vojskarsko planoto. Večji del padal z zabojniki je pristal na lepo dostopno čistino. Foto: Aleksander Jesenovec.

Takoj po vojni je fotografiral porušene vasi, proces obnove, udarniško delo, pa tudi akcije, ki so spremljale priključitev Slovenskega Primorja k Sloveniji. Maja 1945 so nastali zelo pomembni Jesenovčevi posnetki, ki v celoti dokumentirajo partizanski bolnici Franjo in Pavlo, kakršni sta bili, ko so ju zapustili partizani. Pozneje pa se je marsikaj spremenilo. Barake bolnice Pavle so namreč kmalu po koncu druge svetovne vojne porušili; Jesenovec je bil prvi in zadnji, ki jih je fotografiral. Po koncu vojne je bil referent fotosekcije in je skrbel za fotodokumentacijo. Ob koncu leta 1946 se je zaposlil na Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani, kjer je postavil osnove kriminalistični fotografiji.

Primorska. Ekshumacija in pogreb narodnega heroja Janka Premrla-Vojka na pokopališču v Podnanosu spomladi 1946. Na posnetku množica v koloni s pogrebci, ki gredo pod velikim slavolokom v obliki loka čez cesto (na vrhu slavoloka je bila peterokraka zvezda). Foto: Aleksander Jesenovec.

Bil je urednik revije Fotoantika (1979 – 2005), v kateri je objavil čez 20 prispevkov. Umrl je 3. Marca 2013, Brod – Vižmarje, Ljubljana.

Čeprav sem objavil zapis o Jesenovcu v že omenjeni Monografiji Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945 maja 2005 pa njegovih fotografij nisem poznal, saj jih je Muzej novejše in sodobne zgodovine odkupil po izidu monografije 8. novembra 2005. Bil sem prijetno presenečen nad povednostjo in kvaliteto fotografij, glede na to, v kakšnih pogojih so nastale. Brez dvoma je botrovalo njegovemu poznavanju fotografije tudi to, da se je fotografskih postopkov izučil pri fotografinji Julijani Šelhaus, ki je bila odlična portretistka.

Viri:

• Izjava Aleksandra Jesenovca, zapisal Dejan Vončina, 13. 10. 2002
• Sandi Jesenovec – Aco, Spomini na geodetsko sekcijo 9. korpusa, Borec, letnik 1984, št. 6/7, str. 419-424
• Zbornik, Fototeka fotografska zapuščina XX. Stoletja, MNZS, 2017, Fond Aleksander (Sandi) Jesenovec, str. 256

Kraj: Slovenija
Datum: 1945-46
Avtor: Sandi Jesenovec
Zbirka: Fototeka Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Skenirano: —
Oblika: datoteke