1941/45 Slovenija – Razlike med partizansko, italijansko, nemško in domobransko fotografijo

Italijanski motorist ob italijanski okupaciji. Park Tivoli, Ljubljana 12. aprila 1941. Foto Miran Pavlin.

Italijanske, nemške, domobranske in partizanske medvojne fotografije, ki so nastale na območju Slovenije, se med seboj vsebinsko precej razlikujejo. Gre za množico fotografij, ki prikazujejo širok spekter delovanja omenjenih vojsk.

Fotoreporterski službi italijanske in nemške vojske sta bili dobro organizirani službi, s profesionalnimi fotoreporterji, ki so bili tehnično odlično opremljeni in so dobivali natančne smernice in naloge. Podobno velja tudi za domobransko fotoreportersko službo s kvalitetnimi objavljenimi fotografijami.

Italijanska vojska je imela v svojih vrstah fotoreporterje in snemalce vojaške sekcije inštituta Luce, osrednje ustanove za fotografijo in kinematografijo. Italijanske vojne fotografije so hranili v posebnem vojaškem arhivu.

Nemška vojska je imela organizirane t. i. propagandne čete, ki so združevale številne filmske in fotografske snemalce.

N. N. Nemški okupator je svojo oblast manifestiral na pogostih zborovanjih ob številnih praznikih, ki jih slovensko prebivalstvo sploh ni poznalo, Ptuj aprila 1941. Pokrajinski muzej Ptuj

Leon Rupnik, generalni inšpektor Slovenskega domobranstva, je 27. novembra 1943 ustanovil propagandni odsek, ki je bil podrejen njegovi neposredni cenzuri. Združeval je sedem referatov: propagandno delo pri šolski mladini; časopise, revije, gledališče in revija Slovensko domobranstvo; propagandno delo med domobranci; letaki, lepaki in brošure; radijska propaganda, fotografska propaganda, filmi in prireditve; propagandno delo med izobraženstvom ter propagandno delo med delavstvom v tovarnah.

V reviji Slovensko domobranstvo in časniku Slovenec, ki sta izhajala leta 1944 in 1945, smo zasledili imena desetih domobranskih fotografov. Najbolj dejaven je bil Ivan Pavlovčič, višji narednik, sin znanega ljubljanskega fotografa, ki je pred vojno tudi sam opravljal isto delo v službi kraljeve garde. Bil je član štaba VI. oddelka, ki je bil zadolžen za fotografsko propagando in je za revijo Slovensko domobranstvo prispeval največ fotografskega gradiva. Službo vojnega poročevalca in fotografa pri domobrancih mu je priskrbel Stanko Kociper, urednik revije Slovensko domobranstvo. Aktiven je bil tudi Mihael Bevc. Vsekakor so se tudi domobranci zavedali pomembnosti dokumentarne in propagandne fotografije. Na to kaže poziv stotnika Ericha Schumacherja aprila 1944, naj v domobranskih enotah zberejo dvajset ljudi, ki bodo imeli deset fotografskih aparatov za dokumentiranje dogodkov.

N. N. Udarni bataljon Slovenskega domobranstva na Rakeku pred odhodom v akcijo poleti 1944.

Med fotografijami nemške, italijanske in domobranske fotoreporterske službe obstajajo nekatere vsebinske razlike. Nemški fotoreporter, ki je bil pod vplivom nacistične mitološke propagande, je s svojim fotoaparatom neposredno sodeloval v bojih z nasprotniki, zato je nemška fotografija bolj dinamična od italijanske, ki je bila bolj statična in pompozna. Čeprav je domobranska fotografija pod vplivom nemške, še zdaleč ni tako dinamična.

Posnetek nemškega vojaka v napadu nekje na fronti v Evropi med drugo svetovno vojno.

Vojaki nemške 188. gorske divizije med prodorom v Trnovski gozd februarja 1944.

N. N. Vojaki nemške 188. gorske divizije med akcijo v Brkinih od 18. do 21.5. 1944 so požgali 7 vasi in pobili 72 domačinov.

Na fotografiji je Emilio Grazioli, ki je 22. maja 1941 postal visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Foto Miran Pavlin.

Topništvo sardinskih grenadirjev na Tyrševi cesti v Ljubljani 26. maja 1941. Foto Miran Pavlin.

Proslava obletnice borbenih fašijev v operi v Ljubljani 21. marca 1943. Foto: Miran Pavlin.

N. N. Italijanska vojaka na položaju v zimi 1942/43. Sv. Vid – Ravne, iz albuma poročnika Chiodia.

N. N. Leon Rupnik si na obisku v Logatcu ogleduje postrojene domobrance, poleti 1944.

N. N. Ervin Roesener v Št. Vidu pri Stični 24. 7. 1944 odlikuje domobrance z železnimi križci.

Fotoreporterska služba NOV ni bila pod neposrednim političnim in vojaškim nadzorom, kar je veljalo za ostale tri. Kljub Pravilniku o delovanju fotoreporterske službe so imeli partizanski fotoreporterji pri svojem delu precejšnjo svobodo in so vsak na svoj izviren način fotografirati dogodke med NOB. Kvaliteta in vsebina posnetka sta bila odvisna predvsem od posameznikove nadarjenosti in opreme. Fotoreporter je bil predvsem oseba, ki je znala fotografirati, ne glede na politično prepričanje. Fotoreporterja Edi Šelhaus in Stane Lenardič sta zatrjevala, da nista bila podvržena cenzuri. Vse prepovedi so bile povezane zgolj z načeli konspiracije.

Ob partizanskem ognju, zima 1944 – 45, papir negativ iz leta 1949. Foto Janez Marenčič.

Zimski motiv, Kočevski Rog 5. januarja 1945. Foto Nande Vidmar.

Vsebina partizanskih fotografij je zelo različna. Tematska širina, ki kaže na množično podporo odporniškemu gibanju, se partizanska oziroma odporniška fotografija bistveno razlikuje od italijanske, nemške in domobranske. Redkejše so fotografije neposrednih bojev s sovražniki, saj so od fotoreporterja zahtevale izreden pogum, iznajdljivost in znanje, predvsem pa primeren fotografski aparat, ki je bil v takratnih pogojih zelo redek. Tehnična opremljenost partizanskih fotoreporterjev je bila bistveno slabša kot v nemški, italijanski in domobranski fotoreporterski službi.

Partizana Notranjskega odreda v Starem trgu pri Ložu 1944. Foto Vinko Bavec.

Pohod partizanske kolone v Gorski kotar konec leta 1943. Foto Gojko Pipenbacher.

V Cerknem so 20. In 21. Januarja 1945 priredili smučarsko tekmo. Tekmovali so predvsem borci Prešernove brigade, in sicer v teku patrulj, veleslalomu in skokih. Foto M. Masterl.

Šlandrovci z ujetim nemškim vojakom po boju za Ljubno, 31. julija 1944. Foto Stane Lenardič.

Hranjenje ranjenca, Srednja vas poleg Črmošnjic avgusta 1944. Foto Božidar Jakac.

Italijanske fotografije predvsem v prvem obdobju okupacije poveličujejo vojaško moč; prikazujejo najrazličnejše parade, vojaško opremo ter nasilne ukrepe, ki jih je izvajala italijanska vojska, da bi že v kali zatrla partizansko gibanje. Nemške fotografije poleg vojaške moči in vodilnih političnih in vojaških kadrov večkrat prikazujejo nasilne ukrepe, ki so jih Nemci izvajali na slovenskih tleh – od nasilnega preganjanja prebivalcev in streljanja talcev do prikazovanja absolutne moči, ki se je odslikavala predvsem v rasnem razlikovanju in v smešenju prebivalstva. Z razvojem odporniškega gibanja postanejo njihove fotografije še bolj propagandne; partizane prikazujejo kot vojsko »banditov«, ki izvaja številne sabotaže, npr. rušenje mostov, železniških prog in drugih objektov ipd. Na fotografijah italijanskih in nemških fotoreporterjev lahko vidimo motive, ki prikazujejo eksekucije partizanov in njihovih simpatizerjev kot plačilo za porušene objekte. Namerno so fotografirali padle in usmrčene borce in jih prikazovali kot »lovsko trofejo«, ki naj bo v opomin ostalemu prebivalstvu. Te fotografije so imele za obe strani izrazito propagandno vrednost. Tako jih je italijanski in nemški okupator uporabljal predvsem v ustrahovalne namene, partizani pa za to, da bi pokazali okupatorjevo okrutnost.

N. N. Nova vas na Blokah, italijanski vojaki požigajo, julija 1942.

N. N. Na stotine domačinov so italijanski vojaki ustrelili v hrbet, julij 1942.

N. N. Pobiti člani narodne zaščite ob vdoru Italijanov. Padli so Starotržani in Ložani. Stari trg 16. 5. 1942. Fotografija je bila najdena pri mrtvem italijanskem vojaku.

Italijanski propagandni letak, Ljubljana, 1943. Foto Jakob Prešeren.

N. N. Streljanje talcev pri Smledniku 22. avgusta 1941. Gorenjski muzej Kranj.

Nemško-domobranski plakat, Ljubljana 3. januarja 1944. Foto Miran Pavlin.

Maja 1944 je domobranski časnik Ernest Peterlin poročal, da bo fotografski odsek sestavil poseben album, ki naj združi dokaze o protikomunističnih bojih. Vse domobranske enote je pozval, naj štabu pošljejo fotografije, opremljene s krajem, datumom in opisom dogodkov. Tematsko domobranske fotografije prikazujejo protikomunistična zborovanja, protikomunistične borce in domobranske posadke, nemške in slovenske domobranske časnike pri posvetovanju pred bojem, domobransko zaprisego 20. aprila 1944 na stadionu za Bežigradom v Ljubljani, obisk domobranskih delavnic, ranjence, večere in nastope v domobranskem domu, domobranski božič, boj v snegu in mrazu, generala Rupnika pri domobrancih na položaju, Javorovico na Gorjancih, kjer so 13. aprila 1944 Nemci in domobranci pobili borce 4. bataljona Cankarjeve brigade.

N. N. Domobranska prisega v družbi Rupnika in Roesenerja ob Hitlerjevem rojstnem dnevu za Bežigradom, 20. 4. 1944.

N. N. Pogrebna slovesnost za padlimi domobranci, branilci Kočevja, v Ljubljani, 18. 12. 1943.

N. N. Prisego Hitlerju so domobrancu dali tudi 30. 1.1945. Domobrance v Ljubljani vodi nemški častnik.

Prav fotografije o okrutnostih nemške in italijanske vojske se bistveno razlikujejo od fotografij slovenskega odporniškega gibanja. Pri partizanski fotografiji so v celotnem obdobju NOB zelo redke fotografije, ki bi prikazovale ubite sovražnikove vojake.

Unicum specificum slovenske odporniške fotografije je njena pestrost in kulturna širina, ki jo je omogočila predvsem množična podpora različnih slojev prebivalstva odporniškemu gibanju. Tako sodi slovenska partizanska fotografija v sam vrh evropske odporniške fotografije.

Partizanska bolnišnica Stari log v Kočevskem Rogu septembra 1944. Foto Božidar Jakac.

Člani 9. korpusa na položajih nad Črnim Vrhom nad Idrijo med napadom 1. septembra 1944. foto Čoro Škodlar.

Stenčas in oglasna deska propagandnega odseka okrožja OF Novo mesto, september 1944. Foto Maksimilijan Zupančič.

Notranjost barake za ranjence v bolnišnici Ajdovec, Kočevski Rog, 1944. Foto dr. Janez Milčinski.

Vaščanke iz Bojanje vasi nesejo ranjencem priboljške, Bela krajina, pomladi 1944. Daro Kopinič.

Župnik Josip Pravhar iz Loškega Potoka s fotografom Francem Cerarjem v Starem trgu pri Ložu, septembra 1944.

Po bojih za Opčine 3. maja 1945. Foto Slavko Smolej.

Viri:

• Franc Fabec, Dejan Vončina: Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, Založba Modrijan, 2005
• Zdenko Čepič, Damijan Guštin, Martin Ivanič: Podobe življenja Slovencev v drugi svetovni vojni, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005
• Podatke o organiziranosti domobranske fotoreporterske službe je posredovala dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije
• Fototeka Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Kraj: Slovenija
Datum: 1941-1945
Avtorji: Miran Pavlin, Janez Marenčič, Nande Vidmar, Vinko Bavec, Gojko Pipenbacher, M. Masterl, Stane Lenardič, Božidar Jakac, Jakob Prešeren, Čoro Škodlar, Maksimilijan Zupančič, dr. Janez Milčinski, Daro Kopinič, Slavko Smolej in neznani avtorji
Zbirka: Dejan Vončina
Skenirano: —
Oblika: datoteke