1958 Cerknica – Društvo gojiteljev malih živali 1/3

Zgodovina vzgoje in reje malih živali

Anton Lehrman, perutninar, rojen 1876 v Avstriji, umrl 1910 v Ljubljani. Zaposlen je bil v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. V Bistrici pri Tržiču je ustanovil prvi kranjski perutninarski zavod, za tisti čas zelo moderno opremljen. Prirejal je strokovna predavanja o gojenju malih živali. 1907 ga je preselil v Ljubljano. Leta 1908 je nastopil kot strokovni vodja perutninarskega zavoda v Šiški. Bil je ustanovitelj in predsednik »1. kranjskega društva za rejo malih živali«. V sodelovanju z živinozdravnikom Petrom Miklavčičem je med leti 1906-1908 urejal Prvi slovenski mesečnik strokovno revijo »Perotninar« – I. slovenski ilustrovan mesečnik za umno perotninarstvo s priveskom za umno rejo vseh malih domačih živali. Članki v njem so bili za tisti čas na evropski ravni. V obdobju pred prvo sv. vojno ga lahko štejemo za največjega strokovnjaka na področju gojenja malih živali pri nas.

V oddelku »umna« reja vseh malih domačih živali so lepo opisani »srebrni kunci«. Zapis se začne: Srebrni kunec, eno najstarejših in najbolj poznanih plemen, ima svoje ime po svojelastno – srebrno barvnem kožuhu. Sledi podroben opis s sliko kunca.

Slovenska zveza društev gojiteljev pasemskih malih živali od leta 1983 dalje najbolj zaslužnim gojiteljem podeljuje plaketo Antona Lehrmanna, od leta 1988 pa istoimenske zlate, srebrne in bronaste značke.

Gojenje pasemskih malih živali v Sloveniji ima dolgo tradicijo, ki sega v leto 1906, ko je bilo v Tržiču ustanovljeno prvo društvo. Prva slovenska zveza rejcev malih živali je bila ustanovljena leta 1935 in je delovala do leta 1940. Ponovna ustanovitev Zveze društev rejcev malih živali je bila šele leta 1964 v Celju, vendar le-ta ni zaživela, prav tako poizkus leta 1971 ni obrodil sadov.

Začetek nove zveze, ki pod imenom deluje tudi danes, je bil 20. 3. 1977 v Celju na pobudo skupine društev. Prvi predsednik je postal Milan Grmek, kasneje znan kot avtor strokovnih knjig s področja gojenja malih pasemskih živali, tajnik pa Anton Žumer neutrudni publicist in z magistrom Jurgcem soavtor prvega »Slovenskega vzornika za kunce«.

Po osamosvojitvi se je Slovenska zveza društev gojiteljev pasemskih malih živali (SZDGPMŽ) kot prva med bivšimi jugoslovanskimi republikami vključila v Evropsko zvezo gojiteljev malih živali. Danes v SZDGPMŽ aktivno deluje pet sekcij: sekcija za kunce, sekcija za perutnino, sekcija za golobe, sekcija za male glodavce in sekcija za ptice.

Emblem in žig sekcije v Cerknici.

Društvo gojiteljev malih živali Cerknica

Leta 1983 je bilo ustanovljeno »Društvo gojiteljev malih živali Logatec«. Imelo je 17 članov. Že v začetku leta 1984 se je povečalo na 70 članov, konec leta pa že na 120 članov. V društvo so bili vključeni tudi člani iz občine Cerknica. Aktivnost društva je bila zelo uspešna, Leta 1983 so priredili prvo razstavo v Logatcu, kjer je bilo razstavljenih 118 živali. Sledila je še ena razstavo v Logatcu, kjer je bilo razstavljenih čez 170 živali.

Leta 1985 je bil v Martinjaku občni zbor društva. Tu so med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi sekcije društva v Cerknici. Celotno društvo je štelo 250 članov, sekcija v Cerknici pa 133 članov. Tu so sprejeli tudi sklep, da bo tretjo društveno razstavo organizirala sekcija Cerknica, ob pomoči vodstva iz društva Logatec.

Sekcijo so vodili: predsednik Janez Otoničar; tajnik Anton Lovko; matičar sekcije Bojan Smodila in gospodar sekcije Marjan Meden.

Že junija 1985 so priredili sejem v Cerknici. V Brestovem obzorniku je bil objavljen članek s pripombo, da je bilo na njem menda več obiskovalcev kot malih živali.

Sekcija se je osamosvojila šele leta 1987. Na ustanovitvenem občnem zboru je bilo prisotnih 68 članov, kar kaže na izredno razširjenost rejcev v takratni občini Cerknica. Sprejeli so sklep o ustanovitvi samostojnega društva in pravila društva. Izvolili so tudi izvršni odbor v sestavi: predsednik Janez Otoničar; podpredsednik Anton Lovko; tajnik Iva Zigmund; Joža Meden blagajnik; matičar Bojan Smodila in Alojz Kebe; gospodar Marjan Meden ter še štirje člani. Predstavnik dotedanjega matičnega društva iz Logatca je tudi ponudil, da DGMŽ Cerknica organizira razstavo za področje Notranjske. Na osnovi tega je bila oddana vloga za vpis v register društev.

Odločba iz strani Oddelka za notranje zadeve občine Cerknica je bila izdana 3. 6. 1987 pod št. 270-1/87-6.

Kljub temu da sem bil med podpisnik ustanoviteljev in kot načelnik oddelka podpisnik odločbe mi je vse to odšlo v pozabo. Šele pisanje tega prispevka in s pomočjo posameznih bivših članov sem obudil spomin na takratne čase.

Zelo uspešna razstava je bila v novembru 1985 v Kulturnem domu Rakek. Razstavljenih je bilo čez 220 živali. Osnovni namen razstave je bil prikaz vzreje živali članov društva, popularizacija gojitve malih živali, ki so v tem času postajali tudi pomemben del izkoriščanja prostega časa, pa tudi koristna dejavnost naših podeželskih družin ter jih seznaniti s čim večjim številom pasem malih živali, sodobnim načinom hranjenja in nege živali.

Katalog PRVE NOTRANJSKE RAZSTAVE kuncev, perjadi in okrasne perjadi, ki je bila leta 1987 v telovadnici OŠ Cerknica, je prinesel vse podatke o razstavljavcih. Iz cerkniškega področja je bilo kar 22 razstavljavcev kuncev, dva perutnine, trije golobov, Jaka Smodila ptice in Bojan Smodila nutrije. Naj naštejem razstavljavce: Rakek: Franc Albreht, Ivan Frlan, Miroslav Juvančič, Bojan Smodila; Unec: Franc Jernejčič; Slivice: Franc Urbas; Cerknica: Jože Kebe, Janez Mahne, Marjan Meden, Franc Mesojedec; Grahovo: Mojca Prhne, Robert Vesel; Dolenja vas: Štefka Borštnik, Jože Skubic; Dolenje Jezero: Alojz Kebe; Begunje: Alojz Obreza; Lož: Franc Jenc; Vrhnika: Franc Pirnat; Podcerkev: Aleksander Kučan; Podgora: Jože Strle. Razstavljali so: orjake, orjaške lisce. ovnače, francoske in velike srebrece, velike činčile, dunajčane, rdeče novozelandce, ožgane kunce, kastorekse.

Uspela razstava
(članek iz Brestovega obzornika)

Društva gojiteljev malih živali iz Cerknice, Logatca in Vrhnike so izrazila željo, da bi v letu 1987 pripravili prvo razstavo malih živali na Notranjskem. Pobuda je bila kaj kmalu sprejeta, organizacijo in pripravo razstave pa so zaupali društvu iz Cerknice. Skoraj vsi člani cerkniškega društva so se dela lotili zelo zavzeto, tako da je bilo 7. novembra ob odprtju razstave vse nared. Razstava je bila, ob sodelovanju osnovne šole, v športni dvorani v Cerknici. Živali je razstavljalo kar 59 gojiteljev iz vseh treh društev. Obiskovalci razstave, ki jih je bilo kakšnih 2500, so si 7. in 8. novembra lahko ogledali 390 kuncev enaindvajsetih različnih pasem, 75 vrst perutnine dvanajstih različnih pasem in 60 golobov trinajstih pasem. Razstavo so popestrili tudi gojitelji plemenskih mačk, ptic in nutrij. Poleg rejcev malih živali je na razstavi sodeloval z več družinami kokoši pokrovitelj razstave TOZD LKP Cerknica perutninskega kombinata Pivka. Obiskovalci so si razstavljene živali z zanimanjem ogledali. Pozornost pa so pritegnili tudi razstavljena kunčja krzna, srečelov in priročni bife. Razstavo so si ogledali tudi vsi učenci osnovne šole, ki so tako dobili nekaj novega znanja o vzreji malih živali. Člani društva iz Cerknice so vložili v razstavo veliko dela iz prostega časa; število obiskovalcev jim je bila največja nagrada. V zadovoljstvo pa jim bo, če se bo ta ljubiteljska in koristna dejavnost, s katero se ukvarja čedalje več ljudi, še razširila. Člani vseh treh društev so se dogovorili, naj bi razstava postala tradicionalna, vendar vsako leto v drugem kraju. Tako bo leta 1988 v Logatcu, leta 1889 na Vrhniki in leta 1990 ponovno v Cerknici.

Janez Otoničar

Sledila je zvezna razstava. V Katalogu 18. zvezne razstave malih živali, ki je bila v decembru 1988 v Ljubljani, se je udeležilo več kot 330 razstavljavcev. Med njimi tudi naši rejci:

• Marjan Meden z orjaškim liscem, francoskim srebrecem in velikim srebrecem;
• Alojz Kebe z orjaškim liscem in tirinškim kuncem;
• Jože Kebe z orjaškim liscem in ožganim kuncem;
• Ivan Furlan in Franc Urbas s francoskim ovnačem, barve madagaskar.

Rejci so menjavali in kupovali za nadaljnjo rejo pasemske kunce na sejmih in razstavah, pa tudi v tujini. Tako je modrega dunajčana za nadaljnjo rejo kupil v Avstriji tudi Bojan Smodila.

Društvo je delovalo še nekje do konca devetdesetih let, leta 2008 pa je bilo izbrisano iz registra društev.

Viri:

• eNotranjska.si
• MrPet.si
• Slovenska zveza društev gojiteljev pasemskih malih živali: Zgodovina SZDGPMŽ
• Bolha
• Mladirod.at
• UE Cerknica – višja svetovalka III Jasna Obreza Uršič
• Bojan Smodila

Kraj: Cerknica
Datum: 1958
Avtor: neznan
Zbirka: Miro Juvančič, arhiv Brestovega obzornika
Skenirano: 13. 2. 2026
Oblika: 2 dokumenta, datoteke