1950 Podcerkev – Deklica v plaščku ⠀ Slovarček, narečne besede, povezane z obleko
Ne vemo podrobneje ne kje ne kdaj je nastala ta slika, niti kakšna je bila priložnost. Tudi deklice v živo nisem nikoli videla, toda fotografija je tako lepa, da bi jo bilo škoda prezreti. Napravil jo je France Truden, domnevno v Podcerkvi in še bolj domnevno okoli leta 1950.
Deklica stoji pred leseno steno, na kateri je na spodnjem delu videti kot da so bile špranje med grobo obdelanimi deskami z nečim zamazane, pa vseeno skoznje silijo senene bilke, prav tako na stiku med spodnjim in zgornjim delom stene. Slednji je za vaško stavbarstvo nekoliko gosposki, redek in poseben: enakomerno široke deske so na spodnji strani s šablono vbočeno izrezane, tako da pritrjene skupaj tvorijo valovit rob. Le kakšna stavba je to bila? Navaden skedenj najbrž ne, morda kašča, ki je bila dovolj pomemben prostor na kmetiji, da si je zaslužila malo boljšo izdelavo? Kokošnjak, kjer so spodaj skrbno zamašili luknje pred dihurjem ali kuno? Čebelnjak ali hlevček za male živali? Vsekakor je ta lesena stena posebnost, vsaj v mojih laičnih očeh.Bil je hladnejši del leta in deklica z nekoliko žalostnim pogledom nosi zimski plašček, ki se zdi, da je predelan iz drugega oblačila, vendar ne obnošen, gotovo je bilo blago obrnjeno z boljšo stranjo navzven … Ugibam, če je bil na delu krojač ali kar šivilja z vasi, vsekakor pa ima to otroško oblačilo po tedanji navadi velik spodnji rob, za katerega bi bilo odlično, če bi bil že razpuščen in s tem plašček podaljšan, da deklica ne bi kazala golih kolen, saj ima na nogah le vzorčaste dokolenke, ki tudi niso več nove. Stopala ji tičijo v sicer skrbno zavezanih, a prevelikih in večkrat na debelo potempljanih čevljih. Ozrla se je nekam na levo in vidimo, da ima svetle oči, najbrž modre ali sive, lase pa skrbno počesane in spletene v kitki, ki sta okrašeni s širokima pentljama. Upam, da nista črni, kajti to bi pomenilo, da deklica za nekom žaluje. In upam tudi, da je ne zebe, čeprav sta svetlo krilce in preudarno izdelani plašč z našitimi žepi in preoblečenimi gumbi že nekoliko prekratka … Kako zelo drugačno, predvsem skromno, je bilo oblačenje pred 75 leti, koliko skrbi in dela je imela vsaka mati, da je otroka dovolj obleka v čista in zakrpana oblačila!
Ko pa že govorimo o oblačilih, naj dodam še nekaj besed iz Loške doline, ki sem jih že leta nazaj zapisovala po spominu in posebej še v sodelovanju z vrstnicami leta 2014. Izrazje morda ni zelo drugačno kot v drugih krajih, je pa samo po sebi zanimivo in tone v pozabo, ker ga ne uporabljamo, saj se nam ni treba več ukvarjati z obračanjem »kroglca«, s šivanjem »pirkelcu«, z izdelavo »knieftegarc« in tudi »cviklni« niso več v modi …
Slovarček – narečne besede, povezane z obleko:
aržet – žep
aržək, aržetək – žepek
cvikəln – všitek
facou – ruta
fiertah, fiertažək – predpasnik, predpasniček
flika – krpa
futra – tekstilna podloga
gate, gatce, gatke – spodnje hlač(k)e
gvant – 1. moška obleka, 2. obleka na splošno, perilo
hodnú, hodnienu – iz lanenega platna
jənterfat, untarca – spodnje krilo
kaməžuola – moški površnik
kikla, kiklca – krilo, krilce
knieftəgarca – gumbnica
knof, knuafə – gumb, gumbi
knuoflca – (varnostna) zaponka
kočemajka – dolga ženska jopa iz blaga
kožuolca – stoječa širša obroba na vratnem delu srajce ali bluze, »ruski« ovratnik
krepienčkə – cikcakast okrasni trak
krogəlc, kuolar – ovratnik
lajbəlc, lajbəlčək – telovnik, telovniček
lajšta, lajštəca – 1. letev, letvica, 2. prekrivna obroba na oblačilu, na primer za skrito zapenjanje
mantl, montəl, mantəlčək – plašč, plašček
matuos – 1. motvoz, vrvica, 2. pogonski jermen pri šivalnem stroju
muodrc, muodrčək – modrc, modrček
muojškra – šivilja
muštər – kroj
namauhan – nemarno oblečen
neskriš – navzkriž
ošlingan – okrašen s čipko
ožlofan – oškropljen z blatom, umazan, moker
pankəlc, pankəlčək – trak, trakec
pəndeklc, pindekl, krstník – krstna oprava za dojenčka
pəlnica, pəlnička – plenica, plenička
pierkəlc, pierkəlčək – zapestnik, zapestniček
puorhatə – oblačila iz barhenta, kosmatenega bombaža
rütca, rutca – robec, rutica
riekəlc, riekəlčək – suknjič, suknjiček
səknú – sukno
spajglat – zlikati
stán – del srajce od pasu navzdol
šnuadəl – kovinska zaponka
špriklce – palčke, opornice
šral, šlar, šlajer – tančica
štanšca – pletilka
štəmf, štumfə, štumfkə – nogavica, nogavice, nogavičke
štriekanca – pletena jopa
tə vielka rüta – velika debela pravokotna ruta, predhodnica plašča
tuašol, tuašəln, prgomin, frgomin – denarnica
uodpraulen – oblečen, urejen
uofərtən – svečano, praznično oblečen
zamurčək, murčək – uhan z glavo zamorčka iz zlata in emajla
zatočên – zaokrožen
zezdət se – biti domišljav
zgajžlan – razbičan, razmočen
žačka – (usnjena) okrogla torbica v obliki zadrgnjene vrečke, pompadura
žajfa, žajfənca – milo, milnica
žakəl, žaklčək – vreča, vrečica
žaklouna – žakljevina
žiəhtnə čəbər – žehtni čeber, čeber za pranje perila
žnidar, žnidarca – krojač, krojačica
Vabljeni k zapisovanju vsak svoje zbirke narečnih besed iz vašega kraja!
Viri:
- M. Ožbolt: Oblačilna tradicija Loške doline in Babnega Polja, zal. Društvo Ostrnice, Stari trg pri Ložu, 2014
Kraj: Podcerkev (?)
Datum: okoli 1950 (?)
Avtor: Franc Truden
Zbirka: Janko Štritof
Skenirano: 5. 4. 2012
Oblika: negativ 135
Zvočni zapis: Milena Ožbolt, Bojan Štefančič


