1950 Podcerkev – Deklica v plaščku in peščica starih besed

Deklica stoji pred leseno steno, na kateri je na spodnjem delu videti kot da so bile špranje med grobo obdelanimi deskami z nečim zamazane, pa vseeno skoznje silijo senene bilke, prav tako na stiku med spodnjim in zgornjim delom stene. Slednji je za vaško stavbarstvo nekoliko gosposki, redek in poseben: enakomerno široke deske so na spodnji strani s šablono vbočeno izrezane, tako da pritrjene skupaj tvorijo valovit rob. Le kakšna stavba je to bila? Navaden skedenj najbrž ne, morda kašča, ki je bila dovolj pomemben prostor na kmetiji, da si je zaslužila malo boljšo izdelavo? Kokošnjak, kjer so spodaj skrbno zamašili luknje pred dihurjem ali kuno? Čebelnjak ali hlevček za male živali? Vsekakor je ta lesena stena posebnost,  vsaj v mojih laičnih očeh.Bil je hladnejši del leta in deklica z nekoliko žalostnim pogledom nosi zimski plašček, ki se zdi, da je predelan iz drugega oblačila, vendar ne obnošen, gotovo je bilo  blago  obrnjeno z boljšo stranjo navzven … Ugibam, če  je bil na delu krojač ali kar šivilja z vasi, vsekakor pa ima to otroško oblačilo po tedanji navadi velik spodnji rob, za katerega bi bilo odlično, če bi bil že razpuščen in s tem plašček podaljšan, da deklica ne bi kazala golih kolen, saj ima na nogah le  vzorčaste dokolenke, ki tudi niso več nove. Stopala ji tičijo v sicer skrbno zavezanih, a  prevelikih in večkrat na  debelo potempljanih  čevljih. Ozrla se je nekam na levo in vidimo, da ima svetle oči, najbrž modre ali sive, lase pa skrbno počesane in spletene v kitki, ki sta okrašeni s širokima pentljama. Upam, da nista črni, kajti to bi pomenilo, da deklica za nekom žaluje. In upam tudi, da je ne zebe, čeprav sta svetlo krilce in preudarno izdelani plašč z našitimi žepi in preoblečenimi gumbi že nekoliko prekratka … Kako zelo drugačno, predvsem skromno, je bilo oblačenje pred 75 leti, koliko skrbi in dela je imela vsaka mati, da je otroka dovolj obleka v čista in zakrpana oblačila!

Ko pa že govorimo o  oblačilih, naj dodam še nekaj besed iz Loške doline, ki sem jih že leta nazaj zapisovala po spominu in posebej še v sodelovanju z  vrstnicami leta 2014. Izrazje morda ni zelo drugačno kot v drugih krajih, je pa samo po sebi  zanimivo in tone v pozabo, ker ga ne uporabljamo, saj se nam ni treba več ukvarjati z obračanjem »kroglca«, s šivanjem »pirkelcu«, z izdelavo »knieftegarc« in tudi »cviklni« niso več v modi …

Narečne besede, povezane z obleko:

 

aržet – žep

aržək, aržetək – žepek

cvikəln – všitek

facou – ruta

fiertah, fiertažək – predpasnik, predpasniček

flika – krpa

futra – tekstilna podloga

gate, gatce, gatke – spodnje hlač(k)e

gvant – 1. moška obleka, 2. obleka na splošno, perilo

hodnú, hodnienu – iz lanenega platna

jənterfat, untarca – spodnje krilo

kaməžuola – moški površnik

kikla, kiklca – krilo, krilce

knieftəgarca – gumbnica

knof, knuafə – gumb, gumbi

knuoflca – (varnostna) zaponka

kočemajka – dolga ženska jopa iz blaga

kožuolca – stoječa širša obroba na vratnem delu srajce ali bluze, »ruski« ovratnik

krepienčkə – cikcakast okrasni trak

krogəlc, kuolar – ovratnik

lajbəlc, lajbəlčək – telovnik, telovniček

lajšta, lajštəca – 1. letev, letvica, 2. prekrivna obroba na oblačilu, na primer za skrito zapenjanje

mantl, montəl, mantəlčək – plašč, plašček

matuos – 1. motvoz, vrvica, 2. pogonski jermen pri šivalnem stroju

muodrc, muodrčək – modrc, modrček

muojškra – šivilja

muštər – kroj

namauhan – nemarno oblečen

neskriš – navzkriž

ošlingan – okrašen s čipko

ožlofan – oškropljen z blatom, umazan, moker

pankəlc, pankəlčək – trak, trakec

pəndeklc, pindekl, krstník – krstna oprava za dojenčka

pəlnica, pəlnička – plenica, plenička

pierkəlc, pierkəlčək – zapestnik, zapestniček

puorhatə – oblačila iz barhenta, kosmatenega bombaža

rütca, rutca – robec, rutica

riekəlc, riekəlčək – suknjič, suknjiček

səknú – sukno

spajglat – zlikati

stán – del srajce od pasu navzdol

šnuadəl – kovinska zaponka

špriklce – palčke, opornice

šral, šlar, šlajer – tančica

štanšca – pletilka

štəmf, štumfə, štumfkə – nogavica, nogavice, nogavičke

štriekanca – pletena jopa

tə vielka rüta – velika debela pravokotna ruta, predhodnica plašča

tuašol, tuašəln, prgomin, frgomin – denarnica

uodpraulen – oblečen, urejen

uofərtən – svečano, praznično oblečen

zamurčək, murčək – uhan z glavo zamorčka iz zlata in emajla

zatočên – zaokrožen

zezdət se – biti domišljav

zgajžlan – razbičan, razmočen

žačka – (usnjena) okrogla torbica v obliki zadrgnjene vrečke, pompadura

žajfa, žajfənca – milo, milnica

žakəl, žaklčək – vreča, vrečica

žaklouna – žakljevina

žiəhtnə čəbər – žehtni čeber, čeber za pranje perila

žnidar, žnidarca – krojač, krojačica

Viri:

• M. Ožbolt: Oblačilna tradicija Loške doline in Babnega Polja, zal. Društvo Ostrnice, Stari trg pri Ložu, 2014

Kraj: Podcerkev (?)
Datum: okoli 1950 (?)
Avtor: Franc Truden
Zbirka: Janko Štritof
Skenirano: 5. 4. 2012
Oblika: negativ 135