1853 Celovec – Goffine: Razlaganje cerkvenega leta

Ker zbiram stare knjige, sem bil lani povabljen k pospravljanju stare hiše v Trnju. Tu je bila precejšnja količina raznih knjig. Med njimi je na tleh zaprašena ležala tudi ta knjiga. Šele pred kratkim sem jo vzel v roke in presenečen ugotovil, da je to izredno stara knjiga. Začela se je raziskava.

Relígija – vérstvo je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega. Ne obstaja znanstvena definicija religije. Religijo lahko pojmujemo tudi kot skupek pravil obnašanja (moralne norme, vrednote), spoštovanje katerih izpričuje določeno vero (prepričanje posameznika ali neke skupnosti v obstoj nekega boga oziroma nekih nadnaravnih sil). Splošno velja, da obstaja dvanajst glavnih svetovnih religij. Najštevilčnejše je krščanstvo, ki ga delimo v grobem na katolištvo, protestantizem in pravoslavje.

V Sloveniji je bilo leta 2021 registriranih 60 verskih skupnosti. Katoliška verska pripadnost slovenskih državljanov po državnih popisih prebivalstva 1991 je bila 71,6 % in 2002 – 57.8 %.

Sam sem ateist, vendar sem imel to priložnost, da sem imel pri predmetu sociologija izrednega predavatelja, kateri nam je predstavil vsa večja verstva v svetu in pri nas tako v razlikah kot tudi vsebini posamezne vere.

Knjiga »Goffine – Razlaganje cerkvenega leta« iz leta 1853 je sicer v slabem stanju. Na platnicah je reliefna slika.

Na hrbtišču je napis GOFFINE – CERKV. LETO.

Na prvem notranjem listu je vodni odtis, verjetno knjižnice z napisom Ivan Globočnik.

Janez (Ivan) Globočnik nabožni pisatelj, šolnik, pobudnik ustanovitve gimnazije v Kranju, duhovnik, rojen. 10. apr. 1824 v Cerkljah na Gorenjskem, umrl 14. dec. 1877 v Gorici. Najprej je služboval kot mašnik v Hrenovicah, 1848 pa je prišel v Kranj za kateheta in ravnatelja glavne šole, kar je bil do 1861. Na njegovo pobudo je občinsko predstojništvo v Kranju prosilo leta 1861 ministrstvo, da ustanovi srednješolski zavod v Kranju. Ko se je to zgodilo, je Globočnik na tej gimnaziji poučeval verouk in druge predmete. V okviru tega zavoda je ustanovil in vodil slovensko dijaško knjižnico; sam ji je podaril 315 knjig, pridobil celo vrsto duhovnikov in drugih narodnih delavcev, da so se je spomnili z darovi, tako npr. vladika J. J. Strossmayer, ki ji je podaril kakih 70 knjig.

Naslovna stran knjige (768 strani) z dodatkom reklam za knjige: «Pri Janezu Leonu v Celovcu je na svitlo prišlo in se dobi:« naštete so knjige; naslednja je »Doslej je od družtva sv Mohora na svitlo prišlo in se ravno tukaj dobi:« naštete so knjige.

Knjigo založilo društvo sv. Mohorja, natisnil pa Janez Leon v Celovcu.

Leonhard Goffiné (rojen 6. 12. 1648 v Broichu v Severnem Porenju – Vestfaliji; umrl 11. 8. 1719 v Obersteinu je bil premonstratski kanonik in priljubljen verski pisatelj. Premonstrati so največji rimskokatoliški red regularnih kanonikov. Premonstratski red je zveza neodvisnih samostanov. Je avtor najbolj znanega katoliškega Postila, ki je bil natisnjen v Mainzu leta 1690 in je z več kot 120 izdajami in prevodi v številne jezike eno najbolj razširjenih verskih del v svetovni literaturi. Dobesedno so bile postile razlage svetopisemskih besedil, ki so sledile svetopisemskim odlomkom. To je bila tudi osnova knjige »Razlaganje cerkvenega leta«.

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27. julija 1851. Prvih 13 let svojega delovanja je obstajala kot edina slovenska založba.

Ustanovitelji Celovške Mohorjeve družbe leta 1851 so bili lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek ter profesorja Andrej Einspieler in Anton Janežič. Prvotna društvena pravna oblika je v veljavi še danes. Za zavetnika so izbrali svetega Mohorja. Leta 1852 je družba poslala prvih 785 knjig svojim članom.

Založba je bila organizirana in registrirana kot društvo, društvena pravila so potrdili leta 1853. SLOVENSKA BČELA je septembra 1851 objavila članek o ustanovitvi skupaj s pravili (»Postave družtva za izdajanje in razširjevanje dobrih bukev za Slovence.«) Člani te družbe so bili iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov, pa tudi različne ustanove. Leta 1860 so društvo preosnovali v cerkveno bratovščino: Družbo sv. Mohorja. Velika prelomnica je bilo leto 1871, ko so v Celovcu odprli tudi svojo lastno tiskarno. Svoje prostore so dobili že leta 1878, Mohorjev dom, kjer založba deluje še danes, pa je bil dokončan leta 1894.

Katoliško cerkveno leto določata največja krščanska praznika božič in velika noč. Čas pred božičem se imenuje adventni čas, čas po božiču se imenuje božični čas. Čas pred veliko nočjo se imenuje postni čas, čas po veliki noči pa velikonočni čas. Ostali deli leta se imenujejo čas med letom.

Cerkveno leto, tudi liturgično leto oziroma bogoslužno leto je koledar, ki določa bogoslužna opravila Katoliške cerkve. Od leta 1582 Katoliška cerkev za ta namen uporablja gregorijanski koledar, ki je hkrati postal tudi svetovno najbolj razširjeni koledar.

Postni čas je v krščanstvu obdobje priprave na največji krščanski praznik – veliko noč. Traja od pepelnične srede do velike sobote. Imenuje se tudi štiridesetdnevni post, vendar v resnici traja 46 dni: 40 dni posta in 6 nedelj.

Ob petkih v postnem času velja za (odrasle, zdrave) vernike zdržek od mesnih jedi, na pepelnično sredo in veliki petek pa strogi post.

Pravoslavno cerkveno leto:

Pravoslavne cerkve uporabljajo dva različna koledarja:

• novi pravoslavni koledar uporablja večina pravoslavnih cerkva – tako imenovani novokoledaristi;
• stari pravoslavni koledar ali julijanski koledar uporabljajo nekatere pravoslavne Cerkve – tako imenovani starokoledaristi.

Razlika med koledarjema trenutno znaša 13 dni. Novi koledar je (v 20. in 21. stoletju) enak običajnemu gregorijanskemu koledarju, stari koledar pa za 13 dni zamuja. Pravoslavno cerkveno leto je v grobih potezah podobno katoliškemu, tudi številni prazniki so enako razporejeni in številni svetniki godujejo na iste datume. Tudi pravoslavno bogoslužno leto določata največja krščanska praznika božič in velika noč. Najbolj opazna razlika v primerjavi s katoliškim koledarjem je precej večje število postnih dni, saj pravoslavne Cerkve pripisujejo postu veliko večji pomen kot katoliki.

Pa poglejmo kaj pravi Razlaga cerkvenega leta 1853.

»Cerkveno leto se ne začne kakor sončno leto ob novem letu, temveč s prvo adventno nedeljo in se konča poslednjo nedeljo po binkoštih.«

»Kaj so postni dni? So dni, ob katerih cerkev zapove, se mesnih jedi zdržati, ali pa se le enkrat na dan nasititi,«

»Kateri so najimenitnejši postni dni?

Veliki ali štiridesetdenski post;

Kvaterni posti so štiribart v letu: spomladi, po leti, jesen in po zimi zapovedani. Ime imajo po »quatuor« to je 4.

Čuvajni, bilni ali delopustni posti so tisti, ktere je cerkev na den pred nekaterimi velikimi prazniki napovedala. Petek in sobota celega leta je od mesa zadrževati post.«

Kdo je dolžan se postiti?

Od mesa se zderžati ob zapovedanih postih so vsi kristjani, ki so 7 let stari in iz kakeršnega drugege vzroka izgovorjeni niso. Vsi tisti pa naj bojo iz srca žalostni, ker se ne morejo popolnoma postiti, in s celo cerkvo pri dobrem delu, kakor je post, se združiti, in naj to z molitvijo, vbogajme dajanjem in drugimi dobrimi deli nadomestujejo in popravijo. Sv. Avguštin pravi: »Ako se ne moreš postiti, jokaje jej«.

To je delček iz knjige stare več kot 170 let, pisane v takratnem klenem domačem pravopisu in izgovarjavi.

Viri:

• Wikipedija – Mohorjeva družba. Mohorjeva družba Celovec. Slovenska biografija – Primorski Slovenski biografski leksikon. Knjiga »Gofina – Razlaganje cerkvenega leta«

Kraj: Celovec, Trnje, Rakek
Datum: 1853
Avtor: Leonhard Goffine
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 24. 2. 2026
Oblika: knjiga