1941/46 Babno Polje – Šolarji med vojno ali takoj po njej

Skušala sem ugotoviti čas posnetka na tej sliki iz spominskega albuma babnopoljskih kolonistov na Štajerskem. Po oblekah in frizurah bi bilo lahko leto 1945 – pozneje nikakor ne, saj je v začetku leta 1946 slika že romala s kolonisti v svet. Na zidu šole na levi je naslikan obraz, ki bi lahko bil kdorkoli – italijanski kralj Emanuel III, Tito ali še kdo iz Stare Jugoslavije, kar sicer ni verjetno. Pomagal je urednik z večjo povečavo in ugotovitvijo, da je na sliki najverjetneje italijanski kralj, saj je na ometu pod obrazom viden tudi napis REX, kralj. To umešča nastanek slike nekam med leti 1941 in 1945 ali celo ožje, v čas italijanske okupacije med 1941 in 1943. Na njej je 41 otrok in zadaj med vrati domnevno dve učiteljici. Učitelj Konc je bil najbrž na tej strani fotografskega aparata. Ali pa je slika italijanska, podobno kot nekatere druge iz medvojnega časa? Otrok na sliki, ki bi danes imeli okoli 95 let, ne poznamo, so pa najbrž vsi Babnopoljci.

Daljnega leta 1889 je šolo na Babnem Polju obiskovalo 38 dečkov in 30 deklic, doma je ostal le en deček in tri deklice … Leta 1916 in potem 1919, ko je bila uvedena dvorazrednica, je bilo vsako leto več kot 100 učencev. Na tej sliki jih je 41, a se je število kmalu začasno zmanjšalo, ko je nekaj otrok malo pozneje s starši odšlo na Štajersko. V zapisu 1946 Babno Polje – Album, darilo odhajajočim na Štajersko je naštetih vsaj 16 otrok, ki resda niso bili vsi šolarji, so pa odšli z Babnega Polja, poleg tistih, ki so odšli z družinami in niso posebej navedeni. Obstaja slika razreda na Babnem Polju iz leta 1946, ki je videti več kot na pol prazen. Stanje se je spremenilo, ko se je veliko kolonistov z otroki vrnilo domov.

Odseljeni Babnopoljci so imeli s seboj tudi to podobo človeka, ki je s poučevanjem in vzorom pomembno vplival na vaško življenje. Osnovnošolski učitelj je oseba, ki te kot otroka, bolj kot se zavedamo, pomaga osebnostno oblikovati in si jo zapomniš za vedno po dobrem in slabem.

Na tej sliki je takratni babnopoljski učitelj Jakob Konc v narodni noši, ki mu jo je najbrž sešila sestra šivilja. K srajci, telovniku in čezkolenskim hlačam s trakci sodijo tudi zloščeni škornji in klobuk s prešerno pomečkano štulo in ozkimi krajci, svetlim trakom in najbrž papirnatim nageljnovim cvetom za njim.

Jakob Konc tu stoji pred lesenim skednjem in plotom iz ošiljenih krajnikov, še bolj zadaj pa je sadni vrt z napeto vrvjo, na kateri se suši perilo – zdi se, da majice z dolgimi rokavi in dolge moške spodnjice, nepogrešljiva oblačila v hudih babnopoljskih zimah, kakršna pa je na sliki morda spet ena ravno minila …

Pred domačinom Jakobom Koncem, ki so si ga učenci zapomnili tudi po veliki strogosti, so v Babnem Polju učili – verjetno z nič blažjimi metodami – še: do leta 1876 župnijski upravitelj Ignacij Ključevšek, po odprtju Narodne šole Babno Polje pri Ložu leta 1888 pa najprej upokojeni prezidanski učitelj Pibernik, za njim pa prvi redni učitelj Teodor Schuller.

Leta 1920 postane prvi nadučitelj v Babnem Polju Franc Grudnik, učiteljica pa njegova žena Ana Grudnik. Ni znano, če je takoj za njima prevzel šolo Milan Grom ali je bil še kdo vmes. Gromu je sledil Jakob Konc, mož na sliki.

Konc je kaznoval otroke s tepežem, klofutami in lasanjem, zaprl jih je po šoli in kdaj tudi pozabil nanje … , in celo v desetletja pozneje napisani knjigi Moje Babno Polje so omenjeni spomini na njegovo discipliniranje otrok, kakršnega je bil gotovo v mladosti deležen tudi sam …

V zagovor pa mu je treba povedati, da je učil v zelo skromnih razmerah in pod različnimi pritiski težkih časov. Tudi pisati, brati in računati so se naučili vsi njegovi učenci, izpolnili so učni program, kljub temu da tudi otroci še niso povsem redno obiskovali pouka, kadar so jih potrebovali pri delu doma, nekateri pa so se tudi uspešno šolali naprej. Starši so ga dosledno upoštevali in spoštovali, otroci pa bali celo na cesti. (“Kaj, učitelj da te je natepel?? Prav ti je, kaj si pa delal lumparije! Zdaj te bom pa še jaz!” je bil pogost dialog vsepovsod v družinah takratnih šolarjev …)

Poleg tega je spodbujal napredek na vasi in zavzeto sodeloval pri kulturnem življenju, zlasti pri delu dramske skupine Amatersko društvo Vražji Vrtec, organiziral pa je tudi šolska praznovanja, kakršno vidimo na fotografiji prvega prihoda dedka Mraza na Babno Polje, pa proslave, obletnice ipd. Okoli leta 1956 pa je učitelj Konc v daljni ljubljanski bolnišnici, resda morda mimogrede, obiskal svojega zelo bolnega učenca … Čez leta je odšel službovat na Vrhniko pri Ljubljani.

Viri:

• Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem, založba Družina, 1996
• Dr. Marija Makarovič: Moje Babno Polje, JSKD Cerknica, 1999
• Slavko Ožbolt, Markovec, marec 2026,ustno

Kraj: Babno Polje
Datum: med 19941 in 1945
Avtor: ni znan
Zbirka: Janez Poje
Skenirano: 27. 8. 2025
Oblika: album