1946 Babno Polje – Vsi razredi
Tako so se leta 1946 z zastavo, Titovo sliko in transparentom fotografirali vsi učenci osnovne šole v Babnem Polju v družbi obeh učiteljic. Tretji učitelj Jakob Konc je najbrž fotografiral, potem ko je učence lepo razvrstil, da je dobro videti vsak obraz. Fotografija je dragocen dokument časa, ko je Babno Polje vstajalo iz pepela. Kmalu potem se noben razred ni več fotografiral s Titovo sliko in zastavo, čeprav so bili ti simboli zmage, osvoboditve in miru še vedno izjemna spodbuda v premagovanju travm, pomanjkanja in naporov. Na desni strani slike je na fasadi viden del napisa “Istra je naša”, kaj piše na levi, ne morem ugotoviti. Ne pozabimo, da je slika nastala v času neurejenih zahodnih meja Jugoslavije ter con A in B – tržaška kriza šele prihaja, kaj šele dokončna ureditev meja države … Prizorišče pa najbrž ni daleč od tistega, kjer je s šolskega zidu zrl italijanski kralj – tudi na stenah stavb so se odražale viharne spremembe v družbi.
Naštela sem oseminštirideset otrok in dve učiteljici. To sta sestrični po očetih Božena in Adela Troha, Petrovi po domače. Še čez desetletja sem slišala pripovedi o vlogi ene od njiju, ko je gorelo Babno Polje: Ada se je v odsotnosti moških gasilcev – bili so zaprti, internirani ali ustreljeni – lotila organizacije gašenja z ročno brizgalno in same ženske, starci in otroci so gasili ognje, ki so jih zanetili okupatorji.
Odrasli obraz na levi je Božena Troha, na desni Adela Troha, obe domačinki iz Babnega Polja. Lastnica slike Pepca Strle, takrat še Troha, je tretja deklica z leve za transparentom v sredini. Deček levo od svetle table nosi pionirsko kapo ali titovko, mogoče tudi še eden ali dva druga učenca.
Otrok kolonistov na tej sliki ni več, ker so s starši januarja 1946 že odšli na Štajersko in bilo jih je kar precej, sodeč po zapisu najmanj šestnajst plus tisti, ki so šteti v okviru štirih družin, verjetno kakih osem, skupaj jih je po ugibanju torej na sliki najmanj tretjina manj kot pred odhodom kolonistov.
Mlada ženska v zadnji vrsti je učiteljica Božena ali na kratko Boža Troha.
V prvi vrsti zadnji z desne sta Milena Lipovec in sestra Darinka, na sliki so še Mestnikov France, Veselov Tone – letniki 1934, tudi Gabrijel Lipovec, brat Milene in Darinke, zadaj pa učiteljica Adela – Ada Troha. Ostalih imen nimamo.
Šola in izobraževanje sta bili pred 80-timi leti v novi državi ena od prioritet in najpomembnejših temeljev napredka in boljšega življenja – a še danes tudi osnova zdravega državljanskega duha … čeprav vedno in povsod vsak sistem skuša posameznika oblikovati/ vzgojiti/razviti/ zatreti sebi v prid, kolikor je le mogoče … Še vedno pa drži, da trdi časi oblikujejo dobre, trdne, kolegialne, skromne ljudi, dobri pa več mehkužnih, brezbrižnih, sebičnih in zahtevnih …
Viri:
- Pepca Strle, Babno Polje, december 2025, ustno
- Dr. Marija Makarovič: Babno Polje v metežu druge svetovne vojne, JSKD Cerknica, 2014
Kraj: Babno Polje
Datum: 1946
Avtor: mogoče Jakob Konc, učitelj
Zbirka: Pepca Strle
Skenirano: 5. 12. 2025
Oblika: kopija fotografije





Odličen prispevek z brezčasno mislijo na koncu. Če jo še nadaljujem: Hudi časi rodijo dobre ljudi, dobri ljudje potem naredijo dobre čase, dobri časi nato naredijo slabe ljudi, slabi ljudje pa slabe čase. Očitno tako poteka zgodovina človeštva. Nehote se sedaj seveda vprašamo, v katerem delu tega večnega cikla smo danes. Dosti znakov kaže, da na izteku dobrih časov.
Všeč mi jeLiked by 3 people
Učiteljici na sliki Adela ( Ada) Troha ( poročena z Janezom Bezeljakom ravnatelj OŠ Pivka) in Božena (Boža) Troha sta bili od leta 1946 vzgojiteljici v Mladinskem domu Tone Tomšič v Pivki (Pivški list september 2018 št. 60 stran 51 ). Nato pa sta poučevali v OŠ Pivka in sicer Adela je bila razredna učiteljica, Božena pa učiteljica matematike. Obe sta poučevali tudi mene.
Adela (Ada) Troha je omenjena že v prispevku 1945 Babno Polje – Miting ZSM.
Leon Melink
Všeč mi jeLiked by 2 people
Hvala za res dragoceno dopolnitev!
Všeč mi jeVšeč mi je
Lep prispevek.Rad bi samo se dopolnil da na levi strani slike zagotovo pise:Zivel drug TITO. Saj parole so bile izpisane vecinoma v Srbohrvascini naprimer Zivote damo Trsta ne damo itd.Dobro pa se se spominjam ko sem vprasal mamo zakaj je sedaj drugi TITO pa mi je pojasnila da to pomeni tovaris TITO.Star sem bil 10 let.
Všeč mi jeLiked by 1 person
Hvala, da ste dopolnili tudi drugo parolo. Podobne so bile vidne vsepovsod po vaseh in mestih. Zbledeli sledovi na kakšni stari hiši so še vedno vidni.
Všeč mi jeVšeč mi je