1915 Dunaj – Vojno posojilo
Dokument na sliki je uradno vabilo k vpisu tretjega avstrijskega vojnega posojila iz obdobja prve svetovne vojne. Izdal ga je C. kr. poštno-hranilnični urad 5. oktobra 1915.
Avstro-Ogrska je med prvo svetovno vojno zbirala denar za vojsko tudi tako, da si je denar izposojala od državljanov. Leta 1915 je bil že tretji paket posojil. Obveznice so na borzi prodajali s popustom – za 93,60 % njene dejanske vrednosti. Prodajale so jih blagajne na Dunaju (Georg Cochplatz 2 in Dominikanerbastei 16) in vsi pooblaščeni poštni uradi. Kupec bi dobil povrnjeno stoodstotno vrednost. Obresti, ki jih je kupec obveznice prejel, so bile oproščene davka in so bile 5,5 %. Država jih je vsako leto izplačala. Datum zapadlosti posojila je bil 1. oktober 1930. Država je obljubila, da bo na ta dan lastniku obveznice vrnila celoten polni znesek vrednosti obveznice. A se je uštela, ker ni računala na možnost izgube vojne in preureditve meja. Vojno posojilo so vpisovali posamezniki, firme, javne ustanove, banke in posojilnice, zbiral se je denar v šolah in cerkvah, itd.
Kupec je kupil obveznico s popustom, pod njeno nominalno vrednostjo, ob dospelosti pa bi mu država izplačala celoten znesek. Če je bila obveznica vredna 1000 avstrijskih kron je kupec vplačal 936 kron. Obresti so se obračunavale od 1000 kron, kar bi na leto zneslo 55 kron. Ob zapadlosti posojila, bi država povrnila celoten znesek vrednosti obveznice – 1000 kron. Zaradi privlačne ponudbe so ljudje verjeli, da gre za odlično naložbo, a so zaradi propada države izgubili vse.
Stroški vojskovanja med prvo svetovno vojno so bili ogromni. Država jih ni zmogla sama pokriti le z rednimi davki, zato je uvedla sistem vojnih posojil. Avstrijski del monarhije jih je v letih 1914 – 1918 izdal osem. Po razpadu monarhije so takšna potrdila postala papir za podkuriti v šporgetu. Milijoni državljanov (vključno s številnimi Slovenci), ki so vanje vložili svoje življenjske prihranke, so ostali brez vsega, saj novonastale države naslednice (npr. Kraljevina SHS) teh avstrijskih vojnih dolgov niso priznale.
Cesarsko kraljevi poštno-hranilnični urad je bil pomembna ustanova v AO, ustanovljena leta 1882. Preko gostega omrežja poštnih uradov naj bi širšim slojem prebivalstva omogočila varčevanje.
Georg Cochplatz 2, Dunaj je bil naslov glavne stavbe Poštne hranilnice na Dunaju. Stavba je ikona dunajske secesije, zgrajena med leti 1904 in 1906. Trg pred njo so poimenovali po Georgu Cochu, pobudniku in ustanovitelju poštne hranilnice.
Poštni urad na naslovu Dominikanerbastei 16, Dunaj je služil kot dodatni administrativni in blagajniški urad hranilnice.
Viri:
- https://journals.um.si/index.php/pomurska-obzorja/sl/article/view/1817/1557
- https://ww1.habsburger.net/en/chapters/mechanism-financing-war
- https://austria-forum.org/af/AEIOU/Postsparkasse_AG%2C_%C3%96sterreichische%2C_P._S._K./Postsparkasse_AG%2C_%C3%96sterreichische%2C_P._S._K._english
- https://en.wikipedia.org/wiki/Austrian_Postal_Savings_Bank
Kraj: Dunaj
Datum: 1915
Avtor: C. kr. poštno-hranilnični urad
Zbirka: Vida Pelan – Bratina
Skenirano: 11. 9. 2025
Oblika: tiskovina
RSS - Posts