Ko je Italija po koncu prve svetovne vojne zasedla Primorsko, ki ji je bila dana na osnovi tajnega dogovora med Francijo, Anglijo, Rusijo in Italijo, ker je napovedala vojno Avstro-Ogrski, je Narodna vlada v Ljubljani organizirala posebno Pisarno za zasedena ozemlja. Ena glavnih nalog Pisarne za zasedena ozemlja je bilo zbiranje podatkov o razmerah na zasedenem ozemlju, pri čemer se je opirala na razvejano mrežo zaupnikov, ki so zbirali podatke na terenu. Zaupnikom, oziroma poročevalcem je bilo naročeno, da naj pisno in s pričami dokumentirajo vsak dogodek, o katerem poročajo. V njih naj sporočajo, kako so Slovenci in Slovenke na zasedenem ozemlju občutili italijansko zasedbo, kaj so si o njej mislili, kaj so Italijani počeli. S temi poročili se bo opremila Narodna vlada v pripravah za pogajanja na mirovni konferenci.
1937 Rakek – Spod Medvedove peči
Podobno razglednico (zajemala je širšo okolico) smo že objavili. Takrat sem napisala, da je fotograf stal na Medvedovi peči. Prijazen bralec me je opozoril, da je bila Medvedova peč že v Italiji in da fotograf tam ni mogel biti. Hkrati je še napisal za skoraj vsako njivo, čigava je. Sem mu hvaležna. Kolikor se jaz spoznam oziroma obvladam geografijo, sploh lokalno, sem še dobro zadela.
1907 Ravnik – Spomin na Izidorja Modica
Gospod Bojan Kerže je med starimi listinami našel razglednico, ki jo je avgusta 1907, iz Ravnika, poslal Izidor Modic, svojemu bratu Franu Modicu, takrat rezervnemu poročniku pri 20. korpusu v Št. Vidu pri Vipavi.
1957 Cerknica – Zgodovina Cerknice
Na sliki vidimo prvo stran snopa fotokopiranih listov, kar nam kažeta izdajalski luknji na levi strani slike, z naslovom Zgodovina Cerknice. Nad naslovom je ime avtorice, učiteljice Rozke Bolha, rojene leta 1899, ki je bila leta 1945 iz Žalne premeščena v Cerknico. Zgodovina je napisana na roke na petinšestdesetih straneh, letnica njenega nastanka pa je približna, a zagotovo po letu 1955. Napisala jo je za lastne potrebe za poučevanje zgodovine v šoli, tekom let pa so jo za svoje potrebe razmnožile in uporabile druge učiteljice. Rokopis je lep, berljiv, pri mojem pa ste lahko veseli, da imamo računalnike.
1970 Ljubljana – Strojevodska šola
Spominska plaketa udeležencev 3. generacije železniške strojevodske šole v Ljubljani v letih 1969/70. Na plaketi so fotografije slušateljev in predavateljev. Med njimi je bil tudi strojevodja Cerkničan Janez Dragolič.
1942 Babno Polje – Madre Maria Klinar OSO
Risba razigranega otroka na razglednici je desetletja čakala v neki knjigi v Škofji Loki in potem ko je prispela do spletne strani Stare slike še deset let, da so okoliščine dozorele in lahko objavimo kaj o njej. Tesno je povezana s prispevkoma
Cerknica 1981/82 – 6. c razred
Na šolskem vrtu med zelenjem, se je v šolskem letu 1981/82 slikal 6. c razred s svojo razredničarko Magdo Mele.
1930 Beograd – Alojzij Knap III.
Na sliki iz albuma Alojzija Knapa je letalo SPAD S. VII. To je bilo lovsko letalo, izdelano v Franciji. Prvič je poletelo leta 1916.
Wikipedija pravi: »V srbskih letalskih silah so letala SPAD S.VII prispela na solunsko fronto konec avgusta in v začetku septembra 1918, torej tik pred prebojem solunske fronte. Srbska eskadrilja je imela 11 teh letal, francoska eskadrilja pa enako število. Vsa ta letala so preživela preboj in še naprej nudila podporo srbski vojski do popolne osvoboditve države, ko so bila vključena v Vojaško letalstvo Kraljevine SHS/Jugoslavije (VVKSHS). Od leta 1918 do 1926 je bilo to standardno lovsko letalo, nato pa je do leta 1930 služilo v pilotskih šolah kot letalo za usposabljanje lovskih pilotov.«
1930 Beograd – Alojzij Knap II.
Lojza so imele punce rade. Lepile so se nanj kot muhe na med (pri nas sicer rečemo »na drek«, ampak bodimo fini). Vsaka uniforma je vabljiva za nasprotni spol. Smetarska malo manj, pilotska in zdravniška bolj. To vem iz lastnih izkušenj, saj je bil moj stric pilot v Mostarju. Slovenec v državni službi z redno in ne slabo plačo, v lepi uniformi – če to ni ulov. Izbral pa je največjo šavro med tedanjim ženskim življem. Bila je žleht in neprijazna, očitno je imela druge kvalitete. Lojz pa je imel oči le za lepo Belo. Tudi ona ga je rada videla, branili so ji ga pa tako starši kot tudi sošolci in prijatelji.
Stare slike 