Skip to content

1928-1930 Lož – Prva skupinska slika Mestne godbe Lož

13. 01. 2021
tags:

Slika loške godbe iz okoli leta 1930 na Mandrgah pred stopniščem k cerkvi svetega Petra v Ložu je znana in večkrat videna. Verjetno je obstajalo veliko izvodov, ki so se ohranili v družinah godbenikov in njihovih prijateljev.

To fotografijo je posodila Ladica Štritof iz Kopra.

Zgodovina godbe na pihala v Loški dolini je dolga in bogata, spomini nanjo lepi in lahko bi pisali knjige o njihovi dejavnosti. Že leto, dve ali tri po nastanku te slike so nastopili v Ribnici. Tukaj je le nekaj imen in podatkov o njih za osvežitev.

več..

1944 Ljubljana – Družina Krištof

12. 01. 2021

 Na sliki je družina Ignaca Krištofa, slikana 12. 2. 1944. Na sliki manjka še hčerka Irena (1925–2011). Nace je bil brat Franca Krištofa, očeta moje mame Angelce Juvančič (roj. Krištof).

Na fotografiji od leve: hčerka Milica, sin Janez, mama Albina, oče Ignac in sin Mirko.

več..

Cerknica 1974/75 – 5. a razred

11. 01. 2021

Šolsko leto 1974/75 in učenci 5a. razreda osnovne šole v Cerknici s svojo razredničarko g. Cvetko Levec. To leto jih je sprejela in jih bo spremljala vsa štiri leta, kar pomeni do zaključka osemletke, do osmega razreda. Razred na začetku šolskega leta ni doživel mučnih sprememb, saj so po ustaljeni praksi, kot vsi a-jevci, ostali brez vozačev.

V razredu so imeli učenca, ki je zelo lepo risal. To so učenci kaj hitro ugotovili in izkoristili pri likovnem pouku. Seveda so menjave risalnih listov potovale po razredu brez vednosti učitelja, ki na njihovo srečo tega sploh ni opazil. Seveda prav tako ni ugotovil nobene podobnosti v narisanih izdelkih. Iz tega lahko sklepamo, da je imel ta učenec res izostreno oko in dobro roko za risanje.

več..

1953 Stari trg – Narodna igra Rokovnjači

10. 01. 2021

Rokovnjači so slovenska ustreznica evropskim ljudskim junakom: tirolskemu Andreju Hoferju, angleškemu Robinu Hoodu, slovaškemu in poljskemu Janošiku, srbskim hajdukom in italijanskemu Fra Diavolu …

Živeli so v trdno urejeni skupnosti, ki so jo sestavljali vojaški ubežniki, v svojih vrstah so imeli tudi ženske, otroke in starejše. Svoje privržence in pomočnike so imeli v mestih, trgih in vaseh. Sporazumevali so se s posebno govorico – rokovnjaščino. Središče so imeli nad izvirom Savinje in Kamniške Bistrice, kjer se nad planinsko kočo nahajajo Nandetove jame in v Udin Borštu severno od Kranja. Najbolj znani rokovnjači so bili Veliki Groga (po njem nosi ime gostilna v Kamniku), Dimež in Črni Jurij. Njihovo število se je najbolj povečalo v času pred Ilirskimi provincami, roparski pohodi pa so postajali vedno hujši.

Prvi so jih poskušali zatreti Francozi. Leta 1853 jih je vojska dokončno uničila. Na Kranjskem se je uveljavilo orožništvo, ki je uvedlo red in mir. Na prelazu Učak- Trojane je postavljen spomenik napadu rokovnjačev na skupino Napoleonovih vojakov leta 1809.

  • Postavne Napoleonove vojake so igrali: Vinko Modec, Vinko Toni, Tone Zalar. Oblečeni so v prave gledališke kostume. Ne vem pa, od kod so puške.

več..

1961 Rakek – Šuškovec

9. 01. 2021

Na sliki je Boža, ki je zavzela manekensko držo, da bi predstavila šuškavac in njegovo pritiklino – ruto.

več..

1945 Cerknica – Franc Bečaj

8. 01. 2021

Franc Bečaj je bil rojen 13. 7. 1879 pri Svetem Vidu nad Cerknico, umrl je leta 1955 v Cerknici. Ukvarjal se je s kiparstvom, mizarstvom, slikarstvom, podobarstvom in tudi zidarstvom. V letih 1914-1915 se je preselil v novo hišo v Cerknici, kjer si je postavil tudi čebelnjak.

Slika je izrezanka. Glede na njegovo vsestransko področje dela je možno, da je tudi ta izrezanka njegovo delo.

več..

1987 Cerknica – Jubilantke

7. 01. 2021

Skupinsko sliko Brestovih jubilantov iz leta 1987 jubilantov smo že predstavili. Tukaj pa imamo še delček omizja iz istega dogodka. Skupino šestih sodelavk iz montaže in pakirne. Šest sodelavk in prijateljic. Tukaj starost sploh ni bila pomembna, štelo je le prijateljstvo. Zelo lepo so medse sprejele tudi najmlajšo sodelavko, lastnico naše slike. Kako so se ženske zrihtale za to srečanje. Sveže frizure, lepe obleke, nasmeh na lica in nageljček. Čudovito.

več..

1965 Rakek – Valjčki

6. 01. 2021

Poznamo dunajski in angleški valček, ampak danes ne bo tekla beseda o plesu, temveč o beljenju. Na sliki so pleskarski valjčki. Z njimi smo na zid »risali« prečudovite vzorce. Najlepši so bili na pastelnih podlagah: pastelno zelena in temno zelen vzorec ali svetlo modra in temno moder vzorec. Tudi na beli podlagi smo jih delali, a ni bilo tako lepo. Vzorčilo se ni do stropa. Deset ali petnajst centimetrov pod stropom je bila črta v barvi vzorca in do nje oziroma od nje navzdol se je valjčkalo. Valjčki so široki od 15 do 22 centimetrov in enakega obsega. Moral si imeti mirno roko, da nisi zašajtal. Sicer pa pravijo, da če je lepo postrani, je tudi lepo.

več..

1927 Stari trg – Vdova Rošlinka

5. 01. 2021

Igra Vdova Rošlinka je kmečka burka v treh dejanjih. Njen avtor je Cvetko Golar in jo je izdal 1924 leta. Ob prvi uprizoritvi v Mariboru leta 1925 je doživela velik uspeh, zato so jo tudi večkrat uprizorili. 1. decembra 1940 so jo v Mariboru pripravili kot brezplačno gledališko predstavo za mestne reveže. Leta 1927 je bila uprizorjena v ZDA, 1932 v Zagrebu in Pragi. Po letu 1945 je bila na rednem repertoarju vseh manjših slovenskih gledališč. V Starem trgu pa jo je že tri leta po izidu uprizoril sokolski oder in ob tej priložnosti je slika tudi nastala.

več..

Cerknica 1971/72 – 7. c razred

4. 01. 2021

Razred 7. c slikan pred osnovno šolo Cerknica v šolskem letu 1971/72. Tokrat si je fotograf izbral nevsakdanje mesto za slikanje. V bistvu so kar na cesti pred šolo. Zato tokrat šolo vidimo bolj od daleč. Cesta še ni bila asfaltirana, pa tudi prometa še ni bilo veliko. Z razredom sta se tokrat slikali kar dve učiteljici. Razredničarka Helena Smodiš, ki je poučevala angleški jezik, ter Štefanija Rovan, učiteljica slovenskega jezika.

Kot zanimivost lahko omenim, da so kar štirje učenci iz tega razreda hodili na to šolo še naslednjih pet let. Kako je to mogoče, če so že tukaj v sedmem razredu? Kar vidim vas sedaj, kako razmišljate in iščete odgovor, ki je povsem preprost. Po končani osemletki so se vpisali na srednjo šolo za lesarstvo, dislociran oddelek v Cerknici. Osnovna šola je bila več let gostiteljica srednješolcev, dijakov lesarjev. Srednješolci so tako uporabljali dva šolska šolska razreda v popoldanskem času. To sta bila razreda likovnega pouka in fizike, ali skrajšano risalnica in fizikalnica v zgornjem nadstropju.

več..

%d bloggers like this: