1974 Rakek – Ramparji in elektrifikacija
Delavci Brestove špedicije na Rakeku pri vsakodnevnem delu: nove in nove pošiljke rezanega lesa v zimi 1973/74. Rakovški ramparji s tovornjaka prekladajo colarce v madžarski vagon, a še ni nujno, da bo tovor šel na Madžarsko. Les je zrasel v Notranjskih gozdovih in bil razžagan na eni od Brestovih žag.
Nova vas 1973/74 – 8. razred z učitelji na valeti
V šolskem letu 1973/74 je skupina učencev 8. razreda dočakala zaključek šolanja na osnovni šoli Nova vas. Sledila je le še valeta.
1938 Dunaj – Schönbrunn
Na sliki so obiskovalci gradu Schönbrunn na Dunaju. Slika je nastala 14. aprila 1938 po anšlusu, saj so na njej tudi že nemški vojaki. Zanimiv je predmet v spodnjem levem kotu. Na njem so tri številke. Tako je fotograf označil skupne. Kasneje mu je to olajšalo sortiranje in iskanje slik, ki so jih kupcem pošiljali po pošti.
1976 Stari trg – Radosti na smučišču Ulaka
Tega leta je v prvi polovici marca zapadlo veliko snega. Sneg je začel padati 8. marca in je padal tri dni. Ceste v Loški dolini so bile neprevozne, saj je zapadlo skoraj 2 m južnega snega. Cestni promet je popolnoma zastal. Cesto Stari trg – Lož so ljudje odpirali z lopatami. Delavci v Kovinoplastiki Lož so s strehe tovarne sneg odstranjevali z lopatami. Bali so se, da se bo streha pod težo snega sesedla.
1975 Markovec – Grablje Lohnetovega očeta
Na čisto sveži sliki, ki jo je posnel urednik Miloš Toni, so ene zadnjih ohranjenih grabelj, ki izhajajo iz delavnice Matevža Mlakarja, Lohnetovega očeta iz Markovca. Narejene so bile okoli leta 1975, tu pa so postavljene na edini pravilni način, kajti vsak drugačen se prej ali slej maščuje: če stojijo z zobmi navzven, se hitro popeljejo vstran in padejo komu na glavo. Če ležijo na tleh z zobmi navzdol, jih kadarkoli nekdo pohodi in polomi. Najbolj zahrbtna lega grabelj pa je na tleh z zobmi navzgor – takrat jih lahko nevede “najdeš”, ko stopiš nanje in dobiš udarec po glavi. Grabelj se ni smelo puščati na dežju, ker so razpokale, za stalno pa tudi na soncu ne, ker so se razsušile in začele razpadati – mesto hrambe jim je bilo samo pod streho na suhem in zračnem mestu. Podobno kot za ostala kmečka orodja.
1971 Postojna – Gradnja perona
Gradnja prvega avtocestnega odseka Vrhnika-Postojna v letih 1970-1972 je zelo vplivala tudi na železnico, saj mimo naših krajev večji del potekata vzporedno. Postaja Postojna je zaradi neposredne bližine avtoceste zelo spremenila svoj videz. Za vedno sta bili izgubljeni kurilnica in obračalnica, a tema tega prispevka je gradnja novega perona.
1980 Markovec – Lohnetov oče
Nekega popoldneva davno nekoč v osemdesetih, ko so jih imeli že blizu devetdeset, sem slikala Lohnetovega očeta na Martinovi njivi. V ozadju se vidi Lohnetovo pokošeno krompirišče, kjer so bile vrste še na roke narejene počez po njivi, nato pokonci postavljene ostrnice in senena kopa pod pogorelo lipo, za grmi leske sta Jernejeva hiša in hlev, čisto zadaj pa Jurkova hiša, Trstenjakovo gospodarsko poslopje in hiša; ozadje vsega pa tvori pobočje Racne gore v daljavi. Moralo je biti nekje v začetku septembra. To je moja edina slika soseda, ki je po svoje obogatil naše bivanje na Trznah.
Ko sta moja starša leta 1954 v Markovcu začela kopati temelje za hišo, so Lohnetov oče že prve dni prišli pogledat kako in kaj. Niso bili veliko drugačni kot na tej sliki, posneti skoraj trideset let pozneje.
1971 Ravbarkomanda – Cestni kamniti nadvoz
Leta 1971 je bila gradnja avtoceste Vrhnika-Postojna v polnem zamahu. Med Uncem in Postojno je večji del gradbišča potekal vzporedno z železniško progo Ljubljana-Sežana. Na Ravbarkomandi je bil v nasipu avtoceste zgrajen cestni podvoz, ki se še danes navezuje na cestni nadvoz nad železniško progo.
Vsi, ki smo se kdaj peljali z Unca po stari cesti v Postojno, smo prečkali ta obokani kamniti cestni nadvoz na Ravbarkomandi. Vse do konca oktobra 2022, ko je bil porušen, na njegovem mestu pa je zrasel nov armiranobetonski nadvoz.
Cerknica 1977/78 – 6. a razred
Osnovna šola v Cerknici, šolsko leto 1977/78 in 6.a razred z razredničarko Gertrudo Zigmund.
1977 Sv. Trojica – Birmanci
- V prvi vrsti sedijo: Miranda Hiti (Lovranovo), Marja Kovačič (Rožanče), Irena Žnidaršič (Malni), Tatjana Korošec (Jeršanovo), Mihaela Seljak (Lovranovo), Marta Intihar (Hribarjevo) in Cvetka Mestek (Hiteno).
- Druga vrsta: Alojzij Mramor (Ulaka), Bojan Korošec (Hiteno), Janez Košir (Jeršanovo), Iztok Škrlj (Sleme), Metod Kraševec (Jeršanovo), Ludvik Mramor (Ulaka), Branko Modic (Rožanče), Janez Klančar (Hribarjevo), Vinko Otoničar (Hribarjevo), Darko Žnidaršič (Malni), Janez Otoničar (Jeršanovo), Franci Zalar (Bočkovo), Dušan Klančar (Zales) in Vojko Klančar (Hribarjevo).
RSS - Posts