1945 Slovenija – Federalni odbor
Avgusta 1947 je Odsek za notranje zadeve pri OIO Rakek sporočil Federalnemu odboru za organizacijo prenosa oziroma prekopa posmrtnih ostankov padlih borcev, da so določili prostor za sprejem in odgovorno osebo za prevzem krst partizanov, ki jih bodo pripeljali na Rakek. Hkrati so še prosili, ali jim lahko pošljejo podatek, koliko vlog še imajo, saj so ugotovili, da so mnogi svojci padle družinske člane pripeljali domov mimo odbora.
1955 Podcerkev – Zimski večeri pri sosedovih
Zima v Podcerkvi, kmalu po letu 1954, kot jo je kazal pogled z južne strani od nove Hlepinove hiše, ki ga je posnel Franc Truden. V ospredju je ostanek Urhove opekarne, rinkofen, ne najdem pa delavske hiške na nekdanji Špetnakovi (?) žagi tam blizu, kjer so si uredili skromno življenje Kraševčevi: oče in mati, hči Magda in sin Lado, ki je med vojno čudežno preživel hudo strelno rano glave in je ostal živ ob vztrajni neprekinjeni očetovi negi v lesenem skrivališču v Žlički blizu gozdnega studenca. V času na sliki je bil Lado visok, resen fant, ki skoraj ni premikal glave in vratu, vendar pa se je vozil na kolesu, ne da bi se držal za balanco, kar se je nam otrokom zdelo nekaj izjemnega in zelo imenitnega – nismo vedeli, da je tako zaradi posledic hude poškodbe.
Slivice 1933 – Balinarji iz Slivic in Unca
Sredi vasi pri Lojzovih je bila med vojnama gostilna in trgovina, delovala je še kratek čas po drugi vojni. Vhod v hišo je še danes enak kot v času, ko sta delovali gostilna in trgovina. Ko si stopil v vežo, je bil na desno vhod v trgovino, na levo pa vhod v gostilno.
1972 Sveti Vid – Prvo sveto obhajilo
- Prva vrsta: Damjana Razpet (Zala). Jožko Tekavec (Tavžlje), Zdravko Sterle (Otave), Stojan Bavdek (Sveti Vid), Simon Doles (Jeršiče) in Betka Srnel (Sveti Vid).
- Druga vrsta: Marija Otoničar (Bečaje), Žalka Tekavec (Zahrib), Valentin Bavdek (Jeršiče), župnik Kazimir Nastran, Toni Lah (Štrukljeva vas), Olga Urbas (Cajnarje) in Valentina Klančar (Osredek).
1935 Rakek – Družina Mlakar
To je zgodba o družini, ki je imela lepe možnosti za preživetje. Potem se je nanjo zgrnil črn oblak nesreče.
1973 Titograd – Trobentač
Na sliki sem Slavko Červek, takrat Rakovčan danes Cerkničan, fotografiran na tečaju za trobentače JLA, med služenjem vojnega roka v Titogradu. Od takrat je minilo 52 let.
Bil sem junijska generacija 1973. Ob prihodu 11.6. 1973 na letališče Titograd, me je tam pričakal moj nepozabni prijatelj, takrat novopečeni podporočnik pilot Jože Udovič, doma z Unca. Zvečer me je pospremil v vojašnico Masline. Po prvi prespani noči so nas (»remadijo«) prepeljali v kasarno »Milovan Šaranović« v Danilovgradu.
Cerknica 1978/79 – Dekleta 8. c razreda
- Čepita: Marija Otoničar (Bečaje) in Betka Srnel (Sveti Vid).
- Stojijo: Marja Kovačič (Cerknica), Valentina Klančar (Osredek), Marina Urbas (Cajnarje), Marija Mahne (Begunje), Damjana Razpet (Zala), Žalka Tekavec (Zahrib), Miranda Hiti (Lovranovo), Romana Meden (Dobec) in Suzana Kopinč (Begunje).
1968 Rakek – Svetopisemske zgodbe
Kot sem že večkrat povedala, naša mama ni dala kaj dosti na knjige. Vedela pa je, da rada berem. Za vsak slučaj, da me ne bi prej indoktrinirali komunisti, mi je kupila tole Kratko Sveto pismo s slikami. Ker drugih knjig, razen Mohorjeve družbe, v hiši ni bilo, sem ga brala neprenehoma. Večkrat. Bilo je zanimivo in slike so lepe.
Neustavljivo me je pritegnila ta lepa fotografija iz zapuščine Franca Trudna, čeprav o njej ne vem ničesar – ne kdaj točno je nastala, niti kje, niti kdo je na njej, a mi je tako domača in blizu, kot da bi bila poleg, ko je bila posneta ali bi celo sedela v kočijci kot tretji otrok.
Nastala je nekoč v juniju ali juliju, ko se je natiški fižol v gredi zadaj že visoko povzpel, zlata rozga še ni zacvetela, mirabele ali cibore z drevesa pa so že snedli otroci in ptiči, če so sploh kaj rodile tisto leto. Plot iz ošiljenih lat je še nov, cel in pokončen, niti potemnel še ni.
1940 Rakek – Franc Mikuž
Na sliki je Franc Mikuž (28. januar 1924 – 1. januar 1943). Rodil se je očetu Francu in mami Ivani, roj. Lešnjak. Bil je stric moje najboljše prijateljice. Vprašala sem jo, ali lahko o njem kaj napišem za stare slike.
– Kaj boš pa napisala?
– Mi boš ti kaj povedala.
– Jaz vem le to, da je znal lepo peti.
Stare slike 