Preskoči na vsebino

Med 1920 in 1930 Lož – Zakonca Pelan, usnjarja in kmeta

8. 02. 2025

Na žieselne, nemara kar pred domačo hišo v Ložu, sta sedla zakonca Matevž in Marjeta Pelan, rojena Žnidaršič iz Šmarate, nekoč med leti 1920 in 1930, ko ju je posnel neznan (potujoči?) fotograf … Ali pa je bilo kje drugje, ob priložnosti, ko je prišlo veliko ljudi in je bil tam tudi fotograf? Oblekla sta nedeljska oblačila: mož gvant z visoko zapetim lajbelčem, belo srajco in kravato, pa še jopo nekje vmes, žena karirasto bluzo s kožuolco in po dolgem črtasto krilo, izpod katerega kuka čipka untarce. Brez rute in predpasnika je. Moževi škornji so videti oguljeni, ženini čevlji pa so visoko zašnierani in lepo spucani, da se svetijo. Roke sta spokojno sklenila pred sabo in zdi se, da je videti moževe od strojil in barv potemnele nohte.

več …

1951 Ljubljana – Priročnik za šoferje

7. 02. 2025

Na sliki je Priročnik za šoferje in sprevodnike v javnem avtomobilskem prometu. Izdala in založila ga je leta 1951 Glavna direkcija za cestni promet – Višje gospodarsko Združenje Ljubljana. Natisnilo ga je Tiskarsko podjetje JŽ – pogon Ljubljana. Vezan je v lepem platnenem ovitku.

več …

1975 Cerknica – V pisarni na Brestu

6. 02. 2025

Fotografija je nastala 28. 11. 1975 v pisarni ekspedita Skupnih služb tovarne Brest v Cerknici. Na fotografiji od leve sta Cvetka Braniselj in Jana Zupančič Juvančič.

Bili sta uigran tim, sodelavki, ki ju je delo zbližalo, da sta postali izredno povezani prijateljici.

več …

1960 Begunje – Šola v snegu

5. 02. 2025

Drugega septembra 1968 sem prvič vstopila v to stavbo, prvega je bila namreč nedelja. Z mano je šla v šolo mama Cvetka. Prvi šolski dan je potekal tako, kot še danes, po krajšem spoznavanju smo dobili košček torte, potem pa smo bili z naslednjim dnem vrženi v šolski sistem.

več …

1932 Dult – Za spomin Julijani Perko

4. 02. 2025


Na fotografiji je verjetno osebje zdravilišča v vasici Dult na avstrijskem Štajerskem v bližini Gratkorna, kjer je živela Anna Schwabl (rojena Ana Perko v Dražen Vrhu v Slovenskih goricah) sestra mojega starega očeta Perko Valentina. Valentin Perko (Dražen Vrh) in žena Antonija (rojena Ileršič, Ovčarjeva z Rakeka) sta imela štiri otroke: najprej dvojčici 28. januar 1908, ena je umrla ob porodu, druga, ki je preživela, je bila Julijana; sledil jima je 4. junija 1910 sin Franc, moj oče, 19. septembra 1912 pa še Terezija, ki je umrla zaradi prehlada, stara le dobro leto, 1. novembra 1913. Moj oče Franc je večkrat povedal, da se je sestrice Terezije spominjal predvsem po tem, kako je bila tedaj lepa, bila je vsa v cvetju. Otroški pogled pač, imel je le dobra tri leta. Julijana je bila bolehna (tuberkuloza), in verjetno se je zdravila, ali pa le obiskovala okrevališče v vasici Dult, tri kilometre oddaljeni od Gratkorna, kjer je bivala njena teta Anna Schwabl. Da je lahko prišla iz Jugoslavije v Avstrijo, je potrebovala dovoljenje občine, kjer naj bi prebivala. Župan občine Gratkorn je 24, septembra 1931 dovolil Anni Schwabl (rojeni Perko), ki je tam opravljala poklic babice, da ji pride za nedoločen čas pomagat pri gospodinjskih opravilih nečakinja Julijana Perko iz Unca 4 (prav bi bilo Slivice 4) pri Rakeku. Po vsem sodeč, so v prošnji za preselitev napisali pomoč v gospodinjstvu namesto zdravljenja.

več …

Cerknica 1977/78 – 7. c razred

3. 02. 2025

Pred vhodom v osnovno šolo Cerknica slikan 7. c razred s svojo razredničarko Marijo Arnuš.

več …

1944 Slovenija – Rihard Mlekuž – Riko (1910-1970), partizanski fotograf

2. 02. 2025

Mlekuž je imel zanimivo in razgibano življenjsko pot, zato je prav, da ga predstavimo na spletnem portalu Stareslike, čeprav ni neposredno povezan z Notranjsko, je pa bil povezan z legendarnim Jožetom Petkom in kasneje njegovim namestnikom Cirilom Brvarjem, ki sta skupaj z drugimi partizanskimi fotografi, npr. Stanetom Lenardičem in Bogomirjem Žoržem, delovala v Fotosekciji 4. operativne cone na Štajerskem.

Marca 2024 sem začel pisati dokaj obsežen zapis za revijo Fotoantika o Partizanskem fotografu Cirilu Brvarju, ki bo objavljena junija 2025. V povezavi s Cirilom Brvarjem sem se seznanil z njegovim sinom Črtomirjem Brvarjem, ki mi je prijazno posodil očetove fotografije, ki jih je posnel med drugo svetovno vojno in med njimi je bilo tudi nekaj fotografij, ki se nanašajo na Riharda Mlekuža. Očetove fotografije je decembra 2024 poklonil Muzeju narodne osvoboditve Maribor (MNOM). Drugače Mlekuževo medvojno fotografsko gradivo hrani zgodovinski arhiv v Celju. Sin Črtomir Brvar se spomni, da sta ga z očetom Cirilom Brvarjem po letu 1945 večkrat obiskala v njegovem fotoateljeju v Celju. Iz medvojnih fotografij je razvidno, da sta bila s Cirilom Brvarjem tesno povezana.

Rodil se je 30. aprila 1910 v Kalu – Koritnici pri Bovcu v številni družni z osmimi otroki. Med prvo svetovno vojno je bila družina izseljena, leta 1918 so se vrnili v porušeni dom. Otroci so hodili v šolo, toda kmalu so prišli italijanski fašistični učitelji. Z nasiljem in kaznijo so hoteli izkoreniniti slovensko besedo. Po Rapalski pogodbi 1920 leta je Slovensko primorje zasedla Italija, ki je s “pohodom na Rim” leta 1922 postala fašistična. Slovenci so postali zaničevani in preganjani. Kot zavedni Slovenci Mlekuži niso dobili dela; zato so se njegovi starejši bratje drug za drugim izselili – v Belgijo, Holandijo, Rusijo, Ameriko. Rihard, najmlajši se je odločil, da bo odšel v Jugoslavijo. Med služenjem vojaškega roka v Rimu je po namišljeni bolezni in dopustu dezertiral v Jugoslavijo. To je bil čas, ko je Mussolini pošiljal tudi primorske Slovence v kolonialno vojno v Abesinijo. Večkrat se je skrivaj vrnil v Italijo – tudi v času, ko so tigrovci načrtovali atentat na Mussolinija v Kobaridu. Bil je izdan, in Italijani so njegovo sestro Milko kot talko zaprli v Vidmu.

Kot izučen fotograf si je poiskal delo v fotostudiu Purač v Murski Soboti, leta 1937 pa je prišel k fotografinji Julijani Šelhaus v Škofjo Loko. Tu se je spoprijateljil z Edijem Šelhausom. Zaradi svojega vedrega značaja je bil kmalu povsod, kjer je fotografiral, zelo priljubljen. Italijansko okupacijo Ljubljane je pričakal v fotostudiu Kramarič v Ljubljani. Tam so ga kot dezerterja in soorganizatorja atentata na Mussolinija aretirali, a mu je med prevozom iz Ljubljane na vojaško sodišče v Rim uspelo pobegniti z vlaka. Po nekajdnevnem skrivanju je prišel v Celje, kjer je nato nekaj časa delal za Foto Pelikan in Foto Perezih. Ves čas je deloval ilegalno, a je moral zaradi izdaje pobegniti. V Grižah pri Celju je dobil zvezo s partizani.

* Fotosekcija 4. operativne cone, Gornji Grad, 1944. z leve stojijo Rihard Mlekuž, France Brvar, Darinka Brglez, Bogomir Žorž in Ciril Brvar. 1. z leve sedi Jože Petek.

Kmalu je postal fotoreporter fotosekcije 14. divizije in 4. operativne cone. Deloval je na območju Zgornje Savinjske doline in še posebej v okolici Gornjega Grada, kjer je bilo v času osvobojenega ozemlja v drugi polovici leta 1944 središče 4. operativne cone. Takrat je pod vodstvom Jožeta Petka delovala Fotosekcija 4. operativne cone s polno paro. To je bila zasluga tudi Riharda Mlekuža, ki je pomagal pri opremljanju in oskrbi fotodelavnice ter pri izdelavi fotopovečav za razstavo v Gornjem Gradu. Sodeloval je pri odmevni zaplembi fotografskega materiala ob napadu na Mozirje septembra 1944 in nato pri prevozu dela materiala na Dolenjsko, v sekcijo 7. korpusa in GŠS. Novembra 1944, tik pred nemško ofenzivo je bil Mlekuž poslan v 14. divizijo z nalogo, da posname vse stare borce, mitraljezce in odlikovane. Po osvoboditvi je odprl fotoatelje Partizan v Celju, kjer je delal do svoje smrti leta 1970.

* Odličen posnetek, kako si partizani in civilisti zavzeto ogledujejo fotografsko razstavo s pohoda 14. divizije na Štajersko, Ljubno, oktober 1944. Na fotografiji so zelo jasno vidne zavezniške zastave, ki kažejo na pomembnost in mednarodno priznanje partizanskega osvobodilnega gibanja med drugo svetovno vojno. Foto Rihard Mikuž – Riko (MNSZS)

* Z leve Ciril Brvar, Rihard Mlekuž in Jože Petek, 1944.

* Z leve Rihard Mlekuž in Ciril Brvar, 1944.

* Cirilu (Brvarju) v spomin – Rihard Mlekuž – Riko, Gornji Grad, 29. 11. 1944.

* Rihard Mlekuž – portretiranje, Franc Brvar in Jože Petek. Foto: Ciril Brvar, 1944.

* Portret Rihard Mlekuž – Riko, december 1944.

* Levo Franc Brvar in fotograf Rihard Mlekuž – Riko decembra 1944. Pred javko in bunkerjem za fotomaterial 4. op. cone pri Trojanah.

* Rihard Mlekuž se brije, 1944/45.

Vir: Edi Šelhaus: »Partizanski fotokronist Rihard Mlekuž – Riko«, Svobodna misel, 22. 11. 2002, 18.

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, januar 2025

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, januar 2025.

Viri:

  • Edi Šelhaus: »Partizanski fotokronist Rihard Mlekuž – Riko«, Svobodna misel, 22. 11. 2002, 18.

Kraj: Slovenija
Datum: 1944
Avtor: Ciril Brvar, Rihard Mlekuž
Zbirka: Črtomir Brvar
Skenirano: —
Oblika: datoteke

1956 Lož – Loški otroci na perišču

1. 02. 2025

Otroke iz Loža je na vaškem perišču leta 1956 fotografiral Tone Prevec, oče enega od njih.

Najbrž je bilo pozno jeseni, vsaj sodeč po suhi koruznici v ozadju in otroških visokih čevljih s toplimi nogavicami iz domače volne, pa po jopah in kapah. Sestrici, od katerih mlajša hodi v prvi razred, sta enako oblečeni in s pentljama na glavah, lepo pripravljeni na slikanje. Za njivami in gmajno je mogoče slutiti cesto proti Bloški Polici, tam spodaj nekje pa se skriva Mrzla jama, v kateri izvira Brežiček. Zadaj se vzpenja Kamni hrib.

več..

1968-1984 Velike Bloke – Petronova Vladimira in Brane

31. 01. 2025

Ni čudno, da se mnogo zanimivih prispevkov v vseh tiskanih medijih začne z atraktivno žensko sliko. Človek hitro in z zanimanjem preleti vsebino, ker si na tiho obeta kaj pomembnega. In tako imamo danes v uvodu čudovit portret Vladimire Kraševec, kot ga je posnel fotograf Žnidaršič – Bajček l. 1984. Sama je na zadnjo stran slike kot svojo starost ob fotografiranju zapisala kristusova leta. Pojdimo po vrsti.

več …

1946 Jugoslavija – Obesek in vinjak

30. 01. 2025

Na sliki je obesek za ključe z logom Navipa. Zapisana je letnica 1848. Tega leta je Avstrijec Bruno Mauser ustanovil prvo vinsko klet v Zemunu.

več …