Na žieselne, nemara kar pred domačo hišo v Ložu, sta sedla zakonca Matevž in Marjeta Pelan, rojena Žnidaršič iz Šmarate, nekoč med leti 1920 in 1930, ko ju je posnel neznan (potujoči?) fotograf … Ali pa je bilo kje drugje, ob priložnosti, ko je prišlo veliko ljudi in je bil tam tudi fotograf? Oblekla sta nedeljska oblačila: mož gvant z visoko zapetim lajbelčem, belo srajco in kravato, pa še jopo nekje vmes, žena karirasto bluzo s kožuolco in po dolgem črtasto krilo, izpod katerega kuka čipka untarce. Brez rute in predpasnika je. Moževi škornji so videti oguljeni, ženini čevlji pa so visoko zašnierani in lepo spucani, da se svetijo. Roke sta spokojno sklenila pred sabo in zdi se, da je videti moževe od strojil in barv potemnele nohte.
1951 Ljubljana – Priročnik za šoferje
Na sliki je Priročnik za šoferje in sprevodnike v javnem avtomobilskem prometu. Izdala in založila ga je leta 1951 Glavna direkcija za cestni promet – Višje gospodarsko Združenje Ljubljana. Natisnilo ga je Tiskarsko podjetje JŽ – pogon Ljubljana. Vezan je v lepem platnenem ovitku.
1975 Cerknica – V pisarni na Brestu
Fotografija je nastala 28. 11. 1975 v pisarni ekspedita Skupnih služb tovarne Brest v Cerknici. Na fotografiji od leve sta Cvetka Braniselj in Jana Zupančič Juvančič.
Bili sta uigran tim, sodelavki, ki ju je delo zbližalo, da sta postali izredno povezani prijateljici.
1960 Begunje – Šola v snegu
Drugega septembra 1968 sem prvič vstopila v to stavbo, prvega je bila namreč nedelja. Z mano je šla v šolo mama Cvetka. Prvi šolski dan je potekal tako, kot še danes, po krajšem spoznavanju smo dobili košček torte, potem pa smo bili z naslednjim dnem vrženi v šolski sistem.
1932 Dult – Za spomin Julijani Perko
Na fotografiji je verjetno osebje zdravilišča v vasici Dult na avstrijskem Štajerskem v bližini Gratkorna, kjer je živela Anna Schwabl (rojena Ana Perko v Dražen Vrhu v Slovenskih goricah) sestra mojega starega očeta Perko Valentina. Valentin Perko (Dražen Vrh) in žena Antonija (rojena Ileršič, Ovčarjeva z Rakeka) sta imela štiri otroke: najprej dvojčici 28. januar 1908, ena je umrla ob porodu, druga, ki je preživela, je bila Julijana; sledil jima je 4. junija 1910 sin Franc, moj oče, 19. septembra 1912 pa še Terezija, ki je umrla zaradi prehlada, stara le dobro leto, 1. novembra 1913. Moj oče Franc je večkrat povedal, da se je sestrice Terezije spominjal predvsem po tem, kako je bila tedaj lepa, bila je vsa v cvetju. Otroški pogled pač, imel je le dobra tri leta. Julijana je bila bolehna (tuberkuloza), in verjetno se je zdravila, ali pa le obiskovala okrevališče v vasici Dult, tri kilometre oddaljeni od Gratkorna, kjer je bivala njena teta Anna Schwabl. Da je lahko prišla iz Jugoslavije v Avstrijo, je potrebovala dovoljenje občine, kjer naj bi prebivala. Župan občine Gratkorn je 24, septembra 1931 dovolil Anni Schwabl (rojeni Perko), ki je tam opravljala poklic babice, da ji pride za nedoločen čas pomagat pri gospodinjskih opravilih nečakinja Julijana Perko iz Unca 4 (prav bi bilo Slivice 4) pri Rakeku. Po vsem sodeč, so v prošnji za preselitev napisali pomoč v gospodinjstvu namesto zdravljenja.
Cerknica 1977/78 – 7. c razred
Prispevek je napisal: Dejan Vončina, januar 2025.
Viri:
- Edi Šelhaus: »Partizanski fotokronist Rihard Mlekuž – Riko«, Svobodna misel, 22. 11. 2002, 18.
Kraj: Slovenija
Datum: 1944
Avtor: Ciril Brvar, Rihard Mlekuž
Zbirka: Črtomir Brvar
Skenirano: —
Oblika: datoteke
1956 Lož – Loški otroci na perišču
Otroke iz Loža je na vaškem perišču leta 1956 fotografiral Tone Prevec, oče enega od njih.
Najbrž je bilo pozno jeseni, vsaj sodeč po suhi koruznici v ozadju in otroških visokih čevljih s toplimi nogavicami iz domače volne, pa po jopah in kapah. Sestrici, od katerih mlajša hodi v prvi razred, sta enako oblečeni in s pentljama na glavah, lepo pripravljeni na slikanje. Za njivami in gmajno je mogoče slutiti cesto proti Bloški Polici, tam spodaj nekje pa se skriva Mrzla jama, v kateri izvira Brežiček. Zadaj se vzpenja Kamni hrib.
Ni čudno, da se mnogo zanimivih prispevkov v vseh tiskanih medijih začne z atraktivno žensko sliko. Človek hitro in z zanimanjem preleti vsebino, ker si na tiho obeta kaj pomembnega. In tako imamo danes v uvodu čudovit portret Vladimire Kraševec, kot ga je posnel fotograf Žnidaršič – Bajček l. 1984. Sama je na zadnjo stran slike kot svojo starost ob fotografiranju zapisala kristusova leta. Pojdimo po vrsti.
1946 Jugoslavija – Obesek in vinjak
Na sliki je obesek za ključe z logom Navipa. Zapisana je letnica 1848. Tega leta je Avstrijec Bruno Mauser ustanovil prvo vinsko klet v Zemunu.
Stare slike 