1954 Trst – Jadranski koledar
Jadranski koledar je bil vsakoletni zbornik, ki je izhajal v Trstu od leta 1951 do leta 2011. Bil je nadaljevanje publikacije Koledar osvobodilne fronte za Svobodno tržaško ozemlje.
Enako fotografijo s trinajstimi možmi, kot je prilepljena v spominskem albumu, namenjenem prebivalcem Babnega Polja, ki so se v povojnem razdejanju leta 1946 odločili za selitev na Štajersko, je objavil Janez Kebe v knjigi Loška dolina z Babnim Poljem iz leta 1996.
Nekomu, ki ni bil pozoren na obseg dolgotrajnega in množičnega odhajanja Notranjcev na delo v Francijo, lahko nekaj pove že število ohranjenih fotografij in prispevkov na tej strani – najmanj deset jih govori o tem. Da se je slika znašla v albumu odhajajočih na Štajersko pa se prav tako zdi pomenljivo, kot bi jim govorila: “Če vam bo kdaj težko, se spomnite, kako je bilo tem našim garačem na tujem. Vi boste delali na svojem, zase in med ljudmi, ki govorijo isti jezik.” Seveda pa je bila slika tudi spomin na znance in sorodnike, od katerih morda nekateri niso preživeli vojne.
Ulaka 1965 – Razširjena družina Mramor
Družinska slika razširjene družine Mramor, Jeršanove iz Ulake, opisana s strani najmlajšega, takrat še nerojenega Ludvika. Spredaj najmlajši je Ludvikov brat Alojz Mramor, sledi sestrična Marija-Mija Štritof (Slugovo) in še bratranec Alojz Hiti (Lovranovo). Za njimi sedita njegova stara starša in glavi družine, Johana in Alojz Mramor. V tretji vrsti z leve je najprej njuna hčerka Zofka Mramor. Sledi noseča Ludvikova mami Anica in za njo njen mož Alojz, edini sin stare mame in starega očeta. Tretja je hčerka Francka in zadaj njen mož Ludvik Štritof s Slugovega in pred njima je njuna hčerka Anica Štritof. Na koncu sta še hči Ivanka in ob njej mož Alojz Hiti z Lovranovega. Na sliki manjkajo še tri hčere. Dve sta bili pri nunah in nista mogli domov, kadar koli bi si zaželeli. Tretji, ki je bila poročena na Bledu, pa je bila verjetno kriva za odsotnost prevelika razdalja. Za Jeršanovo družino se lahko reče, da je bila zelo pobožna in prijetna družina. Ena izmed nun je dočakala častitljivih 100 let in 1 mesec.
1971 Cerkniško jezero – Piknik na jezeru
Kar je bil za Nemce Volkswagnov hrošč, je bil za Jugoslovane fičko – narodno vozilo. Bil je majhen, imel je 25 konjev in bil je cenovno dostopen.
1962 Ljubljana – Lokomotiva Breda
Nekoč, desetletja nazaj, so železničarji lokomotivam dajali prav posebna imena, ki so se obdržala vse do danes. Preveč suhoparno se je v službi ali v družbi pogovarjati le o lokomotivskih številkah, saj je vsaka lokomotiva imela 6 osnovnih števk. Italijanska lokomotiva serije JŽ 361 je dobila vzdevek Breda po tovarni Ernesto Breda, ki jo je proizvajala.
Rakek 1979/80 – 8. a razred
Osnovna šola Rakek in 8. a razred v šolskem letu 1979/80. Razredničarka je bila Danica Štefančič, pridružila se jim je še mlada učiteljica Antonija Meden.
1942 Babno Polje – Nune z dečki
Pepca Strle z Babnega Polja hrani tudi to, sicer tehnično bolj revno sliko, na kateri je 24 razoglavih dečkov, ki jim je fotograf nedvomno ukazal tako, saj nekateri ubogljivo držijo v rokah svoje kape in eden celo očitno prevelik klobuk. Z njimi sta dve nuni in duhovnik. Glede na spomin lastnice te slike in druge podobne, o katerih smo uspeli najti nekaj podatkov, smemo trditi, da je ta nastala ob isti priložnosti v času, ko so na Babnem Polju v Čopovem gradu bivale nune uršulinke.
Zelo podobna fotografija je bila na tej spletni strani že dvakrat objavljena (prvič in drugič), povezana pa je tudi s prispevkom 1941 Babno Polje – Madre Maria Klinar OSO.
1941/45 Slovenija – Razlike med partizansko, italijansko, nemško in domobransko fotografijo
Italijanski motorist ob italijanski okupaciji. Park Tivoli, Ljubljana 12. aprila 1941. Foto Miran Pavlin.
Italijanske, nemške, domobranske in partizanske medvojne fotografije, ki so nastale na območju Slovenije, se med seboj vsebinsko precej razlikujejo. Gre za množico fotografij, ki prikazujejo širok spekter delovanja omenjenih vojsk.
Fotoreporterski službi italijanske in nemške vojske sta bili dobro organizirani službi, s profesionalnimi fotoreporterji, ki so bili tehnično odlično opremljeni in so dobivali natančne smernice in naloge. Podobno velja tudi za domobransko fotoreportersko službo s kvalitetnimi objavljenimi fotografijami.
1986 Rakek – Tomos avtomatik A3 MS
Tomosov avtomatik v vsej svoji lepoti, za svoja leta zelo dobro ohranjen.
Tomos je bil proizvajalec koles z motorjem, motornih koles ter dvotaktnih motorjev, ki je bil ustanovljen leta 1954 v Sežani. Tomosovi glavni izdelki so bili kolesa z motorjem in motocikli s prostornino motorja do 50 cm3, izdelovali pa so tudi izvenkrmne dvotaktne motorje za plovila, črpalke in stabilne motorje.
Motocikel je izraz za vozilo na dveh ali tudi treh kolesih, različnih oblik in velikosti ter moči, dizajn pa je odvisen večinoma od namena uporabe, npr. cestno hitrostno dirkanje, dolga potovanja, dnevne vožnje zunaj naselij, hitro dnevno premikanje v prometnih zamaških v mestih, vožnja in premagovanje ovir zunaj cest in podobno.
Kolo z motorjem (moped) je motorno vozilo z dvema (enosledno) ali tremi kolesi- Delovna prostornina motorja ne presega 50 cm³ in na ravni cesti ne razvije večje hitrosti kot 45 km/h.
Babna Polica 1935 – Osnovna šola
Tale slika je precej izven mojega dometa, ampak je škoda, da že 12 let leži v arhivu in je nihče ne vidi. Otroci so lušni pa še vsa imena so zadaj napisana. Na sliki so učenci šole na Babni Polici z učiteljem Jožetom Jordanom.
Stare slike 