1952 Grahovo – Nemogoč ulov
Fotografija, posneta v bližini Prestranka, nam kaže šest lovcev in psa po uspešnem lovu z odstreljenim jelenom. Vsi se zadovoljno smehljajo, najbolj pa strelec Tone Gornik iz Grahovega, ki je na sliki s čepico za jelenovo glavo. Kakšen je jelen, vam ne bom pravil, ker se na drugačen lov, kot je lov na komarje po stanovanju, ne spoznam. Zadovoljstvo lovca in spremstva je razumljivo, za psa ne vem, saj se to, da jelena položijo na dlako, ne zgodi pogosto. Poleg puške, mirne roke, ogromno znanja in izkušenj je treba imeti tudi precej sreče. Kar vprašajte lovce, kaj vse prinese nesrečo na lovu. Ali se jelen premakne, ali jih moti sonce, ali imajo zarošen rešpetlin, ali se ravno tedaj oglasi šoja, ali kroglo odbije vejica, ali v Tokiu dva metulja neenakomerno zamahneta s krili, ali … Vsi ti vzroki pomenijo samo eno – kdor dela, ta greši, kdor strelja pa še bolj. Najhuje pa je, če se jelen ne pusti, če se ne da.
1937 Ljubljana – Na glavni avtobusni postaji
To sliko neznanega avtorja je zdaj 88-letna Pepca Strle z Babnega Polja podedovala oziroma rešila pred smetnjakom in o njej ve samo to, da jo je njena teta v mladosti dobila od Pečnikarjevega šoferja, ki mu je bila všeč. Spomni se tudi, da je mladenič nekoč teto in nečakinjo zapeljal v Viševek, k čevljarju, kjer je ta deklici izmeril nogo in ji pozneje izdelal sandalčke iz jermenov …
Danes je fotografija zgovoren dokument preteklosti: kakšni so bili avtobusi, na katerih progah so vozili, kakšne so bile šoferske uniforme oziroma zunanji atributi, kako so parkirali … Sodeč po drevju, je slika nastala na jesen in glede na število parkiranih avtobusov verjetno ob začetku ali na koncu delavnika … Stavba v ozadju je stala še dolgo, morda vse do danes … Ljubitelju starodobnikov pa ob takih slikah gotovo poskoči srce … Glede na modele avtobusov je slika lahko še starejša kot stoji v naslovu, kjer sem letnico določila na osnovi starosti pripovedovalke.
1939 Lož – Viljem Zabukovec
Viljem – Vilko Zabukovec je bil kapelnik, vodja zbora, rojen muzikant. Bil je priljubljen in spoštovan. Spominjam se, kako so k njemu prihajali starejši, resni možje – Vitrih, Pek, Kutež in Bravec. Sedeli so skupaj, razpravljali o vsem mogočem, saj je bil marsikdo med njimi po svetu. Zame je bilo opazovanje teh pogovorov prava šola – poslušala sem zgodbe o daljnih krajih in dogodkih, ki so se m zdeli kot iz pravljice.
1950 Rakek – Trije modri
Lastnik fotografije Andrej Gregorič, ml. je zapisal, da so to najstarejši trije možje na Rakeku v tistem času. Mučenje s problemom, kateri čas je to bil, pa je prepustil meni. Prvi na levi je neznan, menda je živel na Vrtni ulici, drugi je Andrej Gregorič, st. z Rakeka. Slednji je umrl leta 1951 v devetinosemdesetem letu starosti. Sklepam, da je fotografija nastala ne dolgo pred tem. Desni je Najden iz Martinjaka. Glede na ozadje bi lahko stali pred Vinsko kletjo Terpin. O Najdenu iz Martinjaka sem poizvedovala tudi tam. Vsi vedo le to, da se je tako imenoval, ker so ga kot dojenčka našli pred neko hišo. Upam, da kakšen od bralcev bolj natančno pozna to zgodbo in jo je pripravljen deliti z nami.
Cerknica 1980/81 – 5. c razred
V šolskem letu 1980/81 se je pred športno dvorano v Cerknici slikal 5. c razred. V svoji sredini imajo razredničarko Magdo Mele. Pridružil se jim je tudi podravnatelj Franc Petrič.
1942 Cerknica – Italijana na Veliki gasi
Na sliki sta dva italijanska vojaka Bersaljerja na Velki gasi na vojaških kolesih Bianchi 25/34. Neznani fotograf ju je slikal ravno, ko sta prešla Kunčavo hišo, ko sta se peljala navkreber proti cerkvi. Za njima so na sliki Cjrknčanke, mame oblečene po najnovejši in trajni modi, ko gredo po svojih opravkih, pred njimi pa je obris moškega, ki ob povečavi fotografije močno spominja na še enega kolesarja. Kaj sta počela s kolesoma in zakaj ju je fotograf ujel v svojo škatlico ne vemo, lahko pa domnevamo, da sta se iz dolgočasja pomerila v vožnji v klanec in je moški skrajno levo mogoče starter. Iz slike je razvidno tudi to, da je bila Velika gasa kljub makadamu lepo urejena, saj se levo in desno ob cesti vidijo kamniti zaključki in verjetno betoniran jarek za odtok deževnice, črni madeži pa so bodisi volovske štempilke ali luknje na cesti, ki jim danes ljubkovalno pravimo ležeče policajke.
1939 Podcerkev – Bločenovi
Te tri fotografije zajemajo kar nekaj let v življenju Bločenove družine iz Podcerkve.
Na prvi sliki neznanega avtorja je del družine tista leta pred vojno, ko sin Tone še ni odšel v Ameriko. Od leve stojijo hči Francka, sedi mama Ivana s čedno torbico na kolenih, poleg stoji najmlajši sin Ivan, ki ima v rokah – kako pomenljivo – lično okrašeno tamburico. Mladenič zadaj je sin Tone, ki je bil rojen v ZDA, a ker (še?) ni imel državljanstva, je moral priti v Jugoslavijo odslužit vojaščino, ko pa se je vrnil v ZDA, je bil tudi tam mobiliziran, udeležen v bitki na Filipinih (?) in po mnogih preživetih grozotah postal zelo ugleden in spoštovan ameriški vojni veteran. Kot večina članov družine je bil tudi Tone že pred vojno znan kot pevec in muzikant.
1885 Ljubljana – Funcna
Funcna je pogovorno ime za manjšo petrolejsko svetilko, ki se je uporabljala za pregledovanje parnih lokomotiv med postanki na postajah. Funcna na fotografiji je stara okoli 140 let.
1961 Planina – Srečno novo leto
Želim vam vse najboljše v novem letu, čudovit začetek v januarju, ljubezen v februarju, mir v marcu, brezskrben april, zabaven maj, veselje od junija do novembra in srečo v decembru. Naredite si leto 2026 čim lepše.
Voščilo
Vsem bralkam, bralcem, sodelavkam in sodelavcem naše strani želimo uspešno in zdravo novo leto! Hvala, ker ste nas brali in sodelovali z nami, naj bo tako tudi v prihodnje!
Srečno 2026!
Uredništvo
Stare slike 