1956 Rudolfovo – Smrečje za oljarno
Slika je bila posneta na Povletovem vrtu leta 1956 na Rudolfovem. Spredaj sva se prav prijateljsko postavila jaz Ana in sosedov Gregorišev Zdravko. Zadaj se zadovoljno smehljata naša mama Ana in pa Zdravkotova sestra Draga. Vsi smo malo boljše oblečeni, kaže, da je bila nedelja. Predvsem Zdravko je v zlikanih hlačah in v kravati in lepi jopici. Njega ni bilo veliko doma, ker je bil v šolah, kje, pa ne bi vedela, očitno pa je prišel tokrat na obisk domov k sestri. Jaz sem v sivem plisiranem krilu, ki mi ga je poslala teta Johana iz Amerike, bluzo pa mi je sešila šivilja iz podlage nekega jopiča, tudi iz Amerike. Draga in mama sta obe v črnem, nekako smo kar veliko nosili črno barvo. Mama je tudi v črni ruti in nogavicah, kar pomeni, da še ni minilo eno leto od smrti našega ata. V ozadju je videti Zorcavo hišo in malo levo Zorcave hleve. Torej bili smo v Spolovneku.
1932 Milanov Vrh – Sani
Tudi ta nadvse romantična slika je iz albuma dr. Viktorja Kraševca, posneta okoli 1932, najverjetneje na Milanovem vrhu, o čemer sklepamo po lesenih hišah v ozadju in konfiguraciji terena. Posnel jo je eden od zakoncev Klepec, teta ali svak prvotnega lastnika albuma. Mraz je bilo, na strehi poslopja na levi se delajo ledene sveče, sneg z drevja pa še ni zdrsel na tla, zato čudita odprti okni hiše v ozadju. So ravno zračili, ker se je kadilo iz peči ali je bila hiša zapuščena?
Begunje 1978/79 – 2. razred
1931 Maribor – Spominski zapis Rudolfa Maistra ob desetletnici odhoda Italijanov s področja Logatca in Rakeka
Razmejitvena komisija:
-
- General Rudolf Maister-(1874-1934)
-
- Generalštabni polkovnik Milan Jecmenović (1880-1953)
-
- Polkovnik Aleksander Daskalović (1880-1942)
-
- General Nicola Vacchelli (1870-1932)
-
- Generalštabni polkovnik Italo Gariboldi (1879-1970)
-
- Senator Francesco Salata (1876-1944)
1890 Ljubljana – Svarilo!
Južna železnica je imela vzdolž železniške proge Dunaj-Trst postavljene svarilne table, ki so ljudi opozarjale na pravilno in primerno obnašanje. Postavljene so bile na železniških postajah, postajališčih, cestnih prehodih preko tirov in še kje. Letnice nastanka takšnih tabel ni bilo mogoče z natančnostjo ugotoviti, zagotovo pa datirajo proti koncu 19. stoletja. Približen čas nastanka svarila je okoli leta 1890. Sicer so bila imena postaj in njihove napisne table v nemškem jeziku, npr. Logatec = Loitsch, Postojna = Adelsberg. Rakek je bil med postajami svetla izjema, ker se je ime pisalo enako v slovenskem ali nemškem jeziku. Tudi vsi železniški pravilniki in navodila so bila pisana v nemškem jeziku. Šele po letu 1885 je Južna železnica počasi začela nemška imena postaj zamenjevati s slovenskimi. A po razpadu Južne železnice smo kaj hitro dobili cirilico in Rakek je postal Pakek.
1971 Rakov Škocjan – Družinski izlet
Travnik pri Velikem naravnem mostu
Rakov Škocjan je že dolgo priljubljen cilj ljubiteljev narave. Na pobudo velikih naravovarstvenikov: geografa Pavla Kunaverja in botaničarke Angele Piskernik je bil leta 1949 zaščiten kot »prirodna znamenitost«. Pavla Kunaverja sem kot tabornik dobro poznal, saj je bil starešina Sivi volk mojega odreda.
1938 Rakek – Jože Janež
Jože Janež – Krešo je bil rojen 28. februarja 1921 na Rakeku, padel 11. maja 1942 . Na sliki je kot kadet pilotske šole v Novem Sadu. Bil je letalski podoficir. Ko je bila jugoslovanska vojska aprila 1941 poražena, je prišel v ujetništvo v Črni gori. Od tam so ga prepeljali v Bari in junija 1941 se je vrnil domov. Takoj se je vključil v boj proti sovražniku in sodeloval z ostalimi zavednimi Rakovčani, ki so ustanovili Rakovško četo. Z drugo skupino, ki je zapustila Rakek 13. marca 1942 ob 9.45, je odšel v partizane. Slika je bila objavljena v Glasu Notranjske.
1931 Milanov Vrh – Otroci smučajo
Krasna slika – prava umetnina – iz albuma dr. Kraševca nima nobenega zapisa kakor nekatere druge, lahko pa o njej ugibamo, da je prav tako kot tiste z zapisanim datumom nastala okoli leta 1931 in da sta jo posnela Fani Klepec, roj. Kraševec ali še verjetneje njen mož Mirko. Kraj posnetka je nekoč cvetoče, zdaj pa že dolgo izginulo naselje žagarskih delavcev Milanov vrh sredi prezidanskih gozdov, saj v ozadju vidimo kope sušečih se desk v bližini Špetnakove žage, na eni od strešic pa se vidi, da je nedavno zapadlo skoraj pol metra snega.
Delovni naslov prispevka je postavil urednik in ga nisem spreminjala, ker povsem ustreza …
1966 Luksemburg – Brez besed
Na naslovnici zelo popularne revije Tovariš iz leta 1966 sta pevka Berta Ambrož in dirigent Mojmir Sepe, ki sta se teden prej vrnila iz evrovizijskega tekmovanja v Luksemburgu. S pesmijo Brez besed sta med osemnajstimi nastopajočimi zasedla odlično sedmo mesto. To je bil prvi slovenski nastop na Evroviziji, Jugoslavija je sicer nastopala od leta 1961 in leta 1989 celo zmagala. Države vzhodnega, socialističnega bloka takrat niso sodelovale, pač pa Jugoslavija, ki je sodila med neuvrščene.
Cerknica 1977/78 – Mala šola
Razred male šole in njihova vzgojiteljica Marinka Kralj v šolskem letu 1977/78, pred osnovno šolo v Cerknici.
Stare slike 