1929 Beograd – Viteški kralj Aleksander z družino

Aleksander Karađorđević se je rodil 16. decembra 1988 1888 na Cetinju, Črna gora. Med prvo svetovno vojno je bil vrhovni poveljnik srbske vojske. Z njo se je udeležil napornega umika prek Albanije na otok Krf. Kaj je bilo v Albaniji, bomo še izvedeli. Leta 1916 naj bi načrtovali prvi atentat nanj. Za to namero so obsodili srbskega častnika Dragutina Dimitrijevića-Apisa.

Kot regent je vodil državo od leta 1918, kralj pa je postal leta 1921. Podpiral je idejo Jugoslovanstva, državni centralizem in unitarizem. V letu 1922 se je poročil z romunsko princeso Marijo iz dinastije Hohenzollern-Sigmaringen. Šestega januarja 1929 je izdal razglas, s katerim je ukinil tako imenovano vidovdansko ustavo z dne 28. junija 1921 in razpustil narodno skupščino. Uvedel je šestojanuarsko diktaturo. S tem je želel končati vse ostrejši spor med narodnopolitičnimi zahtevami nesrbskih narodov in velikosrbsko hegemonistično politiko. Kar mu dam popolnoma prav, saj je evidentno, da s poslanci ni nič.

3. oktobra 1929 je podpisal Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, s katerim je Kraljevino SHS uradno preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo. Državo je razdelil na nova upravna območja – banovine.

3. septembra 1931 je izdal oktroirano ustavo. Njegove načrte za ponovno spremembo režima v demokratični smeri je preprečil atentat. Že leta 1933 so hrvaški ustaši zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki načrtovali izvedbo atentata. Uspešno ga je izvedel makedonski nacionalist Vlado Černozemski s pomočjo hrvaških ustašev in sicer leta 1934 v Marseillu. Verjetno je najbolj znan atetntat umor ameriškega predsednika Kennedyja, je pa Aleksandrov prvi, ki so ga posneli na filmski trak. Aleksandra I. so pokopali 18. oktobra v rojstnem kraju.

Kraljica Marija se je rodila 6. januarja 1900 v kraju Gotha v Nemčiji. Osnovno izobrazbo je pridobila na romunskem dvoru. Po končani prvi svetovni vojni je šolanje nadaljevala v Angliji. Poleg materinega jezika je dobro govorila še angleško, nemško in francosko. Ko je postala jugoslovanska kraljica, pa se je naučila še srbsko. Klicali so jo Minjon, po naslovu opere, katere predstavo je gledala njena mati tik pred porodom. Pravijo, da je imela Marija zaradi tega rada klasično glasbo.V zakonu s kraljem Aleksandrom je rodila tri sinove: prestolonaslednika Petra, ki je dobil ime po Marijinem dedu kralju Petru Prvemu. V skladu z jugoslovansko idejo so dali naslednjima otrokoma imeni drugih dveh narodov v SHS: Tomislav (hrvaško) in Andrej (slovensko). Andrej je bil tudi rojen v Sloveniji.Po kraljevi smrti so kraljici ostale samo še osamljenost, žalost in trpljenje za izgubljenim možem, skrb za kralja Petra, otroke in narod. Za ljudstvo je bila kraljica Marija vse, kar kraljica mora biti: idealna vladarica, dobra soproga, požrtvovalna mati, dobra gospodinja in dostojanstvena kraljica. Opravljala je tudi veliko humanitarnega dela.

Po atentatu na kralja se je zdravstveno stanje Marije slabšalo iz dneva v dan. Doma je pustila Petra, z ostalima dvema sinovoma pa odšla v Anglijo. Tam se jim je pridružil tudi Peter po kapitulaciji jugoslovanske vojske leta 1941.  Marija je gospodinjila. V prostem času pa je slikala in to ne slabo, prirejala je tudi razstave. V svojih petdesetih letih se je vpisala na študij slikarstva.

Umrla je 22. junija 1961 v Londonu. Pokopali so jo 2. julija v Royal Burial Grounds at Frogmore, Windsor, Anglija. Frogmore je zasebno pokopališče sredi kraljevega parka. Tam počiva Marija poleg svoje prababice, angleške kraljice Viktorije. Tomislav si je do smrti prizadeval, da bi jo pripeljali domov, k možu. Žal mu ni uspelo.

O kralju Petru bomo kakšno rekli posebej.

Princ Tomislav se je rodil 19. januarja 1918 v Beogradu, kjer je obiskoval tudi šolo, nato pa je šolanje nadaljeval v Londonu. Študiral je ekonomijo. Študij je zaradi težkih pogojev prekinil in se posvetil vzgoji plantažnih jabolk. Poročen je bil dvakrat. Prva žena je bila Margarete Al Thyra Viktorica Marie Luise Sholastica von Baden, druga pa Linda Mary Booney. Po več kot 53 letih se je vrnil v Beograd, 6. oktobra 1991. Svoje zadnje dni je preživel v Topoli na domačiji svojih prednikov, kjer je 12. julija 2000 tudi umrl. Pokopan je v Oplencu, Srbija.

Tretji sin Andrej je bil rojen 28. junija 1929 na Bledu. Po padcu monarhije je odšel v London, kjer je diplomiral iz matematike na Clare College Univerze v Cambridgeu. Postal je zavarovalniški zastopnik. Prva žena je bila princesa Christina Margarethe von Hesse, druga njegova sestrična v tretjem kolenu princesa Kira von Leiningen, tretja pa Eva Maria Anđelković. Andreja so našli mrtvega 7. maja 1990 v kraju Irvine, Kalifornija. Smrt je bila označena kot samomor z ogljikovim monoksidom.

In kot se za vsako moško kronano glavo spodobi, je tu še ljubica in nezakonski otrok. Konkretno hči. Charlotte Cotillard je bila potomka spoštovane družine iz Bretanije, Francija. Dedek in oče sta bila zdravnika in nadaljevala je družinsko tradicijo. Malo pred prvo vojno je kot študentka na Sorboni spoznala princa Pavla, ki jo je predstavil, tedaj še princu, Aleksandru. Bila je ljubezen na prvi pogled. Zaradi situacije v svetu in dolžnosti do domovine se je moral Aleksander vrniti v Jugoslavijo. Takoj po vojni pa sta se ponovno srečala, saj je Charlotte prišla z misijo Rdečega križa v Srbijo kot zdravnica, da bi zdravila ranjene vojake. Ob ponovnem srečanju sta svojo ljubezen tudi udejanjila.

Zadnji dan leta 1920 se je rodila deklica. Majhna skupina dvorjanov se je s tem razmerjem strinjala, ker je bil Aleksander operiran na prostati, ko se je vračal iz Albanije. Na ta način so želeli “ugotoviti”, če še ima lahko potomce. Jelena je bila živ dokaz. Naslednje leto so jo krstili v srbski ortodoksni cerkvi in jo poimenovali Jelena po kraljevi sestri in Zorka po kraljevi materi. Z materjo sta živeli v Atenah. Kralj sam je skrbel zanju vse do svoje smrti. Tega leta, ko bi zaključil svoje politične obveznosti, ju je tudi nameraval obiskati. Za tem je zanju skrbel princ Pavel. Le majhna skupina dvorjanov je vedela za to skrivnost. Kraljica Marija je vedela zanjo od prvega trenutka, vendar o tem ni nikoli govorila. Tudi sinovom ni povedala za polsestro. Ko je kralj Peter odrastel, mu je to povedal princ Pavel, Peter pa svojima bratoma.  Ko je Tomislav v šestdesetih letih obiskal Grčijo, so ga opomnili, da tam živi tudi njegova polsestra. Poklical jo je in ostala sta prijatelja vse do njene smrti 19. januarja 1998. In ker je ni na družinski sliki, jo bom dodala jaz.

Tudi kralj ni luštno biti.

Zapisala Johanna I. Rakovška von Gantar.

Brezskrben otroški nasmeh in veselje v očeh. Ta dan še ni vedel, kaj ga čaka. Kljub temu, da se je rodil z zlato žlico, mu ni bilo z rožicami postlano. Prestolonaslednik Peter II. Bil je tudi sokolski starešina. Ob njegovem rojstnem dnevu so mu napisali (med drugim): “Mlad, močan, vesel, napolnjuje naše duše in srca z najlepšimi upi, da bo zvest imenu, s slavo ovenčane domovine svojih očetov, da bo dorastel in vreden velike naloge in vloge, ki ga čaka v prihodnosti našega naroda.”

Kralj Aleksander I. – leta 1936 so po njem poimenovali Šolo viteškega kralja Aleksandra I. Zedninitelja (danes OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana). Kraljev rojstni dan je bil v nekdanji Jugoslaviji državni praznik. Po njegovi smrti je vlogo državnega praznika prevzel rojstni dan princa Petra. Pokojnega kralja pa so se vsako leto spominjali na obletnico njegove smrti. Nedavno je bilo tudi razkrito, da je imel kralj na prsih veliko tetovažo orla s krono na glavi.