1938 Kozarišče – Poroka pri Županovih
Hišno ime Županovi (Žәpanavә) se je obdržalo po tem, ko je bil okoli leta 1900 hišni gospodar v Kozariščah župan.
____________________________________________________________
O sliki nisem imela nobenega oprijemljivega podatka razen tega, da je iz Kozarišč in da so prednji trije veseljaki iz Podcerkve. Ustavila sem se v Kozariščah pred hišo, ki se mi je dozdevala kot prava in:
“Dober dan, a sem prav prišla k Županovim?”
“Ja, prav“, mi je prikimala gospodinja, ki je odprla vrata.
“Imam sliko, za katero so mi zatrdili da je nastal pred vašo hišo. Morda bi znali koga prepoznati?”
“Saj to sta pa moja ata in mama k´ sta se ženila!”
Gospa Marija mi je tako, kot so spodaj zapisani, naštevala imena prisotnih na poroki. Omenila je tudi, da so leto dni po poroki staršev hišna okna zamenjali s trodelnimi. Na sliki so dvodelna s kratkimi naštikanimi zavesami.
____________________________________________________________
 |
Nevesta Kristina Žnidaršič — Šumradova (r. 1913) iz Viševka je v temni obleki, svetlih rokavicah in v laseh ima pripet bel nagelj z vejico asparagusa. Ženin Janez Mlakar — Županov (r. 1909). Bliskavica ga je ujela v trenutku ko je zatisnil oči. |
 |
Marija in Janko se stiskata k materi Mariji Žnidaršič –Pogrčinovi iz Šmarate. Malo dekletce ima v laseh pripeto veliko belo mašno (pentljo) in drži mamino taško (torbico). Janko je v posebno lepo krojenem rjәklčkә (suknjiču), hlačah kratkih hlačnic, žabah (dolge nogavice) in s klobučkom na glavi. |
 |
Spodaj:
Sredina
Zadaj
|
 |
Spodaj:
Sredina:
Zadaj kuharici:
|
 |
|
 |
Ni poroke brez muskonterjev. Pri Županovih v Kozariščah so za veselo vzdušje poskrbeli:
Ne znam si razložiti kakšen pomen je imela Francetova kljuka. O Tonetovi literci zagotovo ne moremo dvomiti, saj je do slikanja postala že prazna. |
 |
Še tretji podcerklan z ruto okoli vratu in edini s klobukom pokrit – Ludvik Gregorič. Muzkonterji so se kar preprosto (po turško) posedli pred svati po peščenem dvorišču. |
____________________________________________________________
Viri:
- Marija Sterle
- Janez Kebe: Loška dolina z Babnim poljem II 2002, str. 120
Kraj: Kozarišče
Datum: 1938
Avtor: neznan Josip Šega1
Zbirka: Franc Bavec
Skenirano: 20. 2. 2011
Oblika: fotografija
Enako fotografijo smo našli tudi v zapuščini fotografa Josipa Šege iz Grahovega. Verjetno je on tudi avtor te fotografije.
RSS - Posts
Ma ti muskontarji so tapravi, prav vidno je kako so držali veselje na tej ohceti.
Kar sliši se jih.
Dopolnil sem podatke o fotografiji.
Lej, no, stara žlahta… mislim, da je bila moja prababica po materi doma iz prav iz te družine in to je najbrž tudi razlog, da je na fotografiji moja pokojna teta Reza – Terezija, takrat se je pisala še Okoliš, od Pirčih pa je bil njen drugi mož… Kar milo se mi je storilo. In če se mi ne bi že prej, bi se mi ob podcerkavskih godcih zagotovo.
Podcerkljani so bli in bodo tapravi pa kamor jih postaviš.
Slike so zakladi informacij. Želim da jih vedno pogosteje potegnemo iz predalov in polic in iz njih izčrpamo vsak delček naše, še ne tako daljne preteklosti.
Kuharica z belim predpasnikom in ruto je moja teta Johana (Ivanka) (1901). Nam otrokom so pripovedovali, da je bila dobra kuharica, da je celo na ohcetih kuhala. Ta fotografija je dokaz, da je bilo to res, doslej jo še nisem, kot kuharico, videl na fotografiji. Skupaj smo živeli v Šmarati po drugi svet. vojni. Ker sem bil takrat najmlajši, so pripovedovali drugi, da me je imela rada. Okrog leta 1950 je odšla s trbuhom za kruhom v Ljubljano. Bila je samska. Leta 1957 sem tudi jaz ošel od doma v Lj. in stanoval prav pri njej na Viču v starem skromnem stanovanju.
Kot kuharica je znala tudi v skromnih razmerah (bila je snažilka) pripraviti prav okusne jedi. Jaz sem bil vajen od doma le žgancev, zelja , krompirja in močnika. Ona pa je skuhala tudi, med drugim, cvetačo (karfijolo), ki jo sploh nisem poznal in mi ni bila okusna. Nekega dne sem ji zabrusil, da naj kar sama to je. Še vedno vidim njen srepi, presenečeni in razočarani obraz. Gledala me je in komaj izdavila :” Boš že videl… Ti nehvaležnost..” Ko se spomnim tega dogodka, sem vedno potrt. Res se nisem zavedal, kako sem jo prizadel; svojo veliko dobrotnico, saj me je takorekoč ona vzdrževala. Po mnogih letih, ko mi žena pripravi cvetačo, jo z velikim veseljem pojem, saj mi je prava poslastica.
Mozaik življenja je sestavljen iz raznolikih kamenčkov.
Je Tone Perušek s slike tisti Bločanov fant, ki je bil med drugo vojno ameriški vojak in ga je pozneje odlikoval sam predsednik, njegova mama pa je bila prisotna v kongresu?Najstarejši, rojen v Ameriki 1915, nekaj časa živel v Podcerkvi in se vrnil v Ameriko 1939? Umrl 22. junija 1945 v Trstu na poti v domači kraj, ameriški veteran, ki se je bojeval na Filipinih ali na Japonskem?
Popravek: Tone Perušek je umrl leta 1965 in ne 1945 kot sem napisala. Se opravičujem.
ja to je ta Tone Perušek