1925 Rakek – Vinska klet Terpin – Štrukelj

Štrukljevi so živeli na današnji Gasilski ulici (Zorčeva hiša). Okoli leta 1928/30 je opravil Štrukelj Anton (stari oče Branka Štruklja) menjavo s Terpinom, lastnikom hiše na Postojnski cesti (takrat Rakek št. 60). Tu je imel Terpin svojo vinsko klet. Imel naj bi tudi 300 litrski kotel za žganjekuho. Zaradi bližine takratnega dogajanja na Rakeku, z namenom približati lokal takratnemu centru železniški postaji, je prišlo na pobudo Terpina do menjave v obojestransko korist. Štrukelj je bil namreč mizar. Vinsko klet je imel v uporabi še naprej Terpin. Tradicijo mizarstva Antona Štruklja je nadaljeval njegov sin Anton (oče Branka Štruklja). Imel je še sina Janeza in hčerki Tončko in Zofijo. Zofka je umrla še kot otrok pri starosti približno 7 let zaradi meningitisa.

Kdaj je Terpin prenehal uporabljati klet in kaj se je kasneje z njim dogajalo, nisem uspel pridobiti podatkov. Priimek Terpin se pojavlja na seznamu Kaplanska bera na Rakeku 1913 – 1927.

Slika je nastala pred takratno kletjo na današnji Postojnski cesti okoli leta 1925. Datum je določen glede drugih dogodkov in primerjave slik udeležencev na sliki.

Levo zadnji ob sodu naj bi bil Mirko Vidrih, na kamionu stoji na desni Mirko Juvančič, spodaj desno pred kamionom pa je Anton Šemrov.

Kamion je glede na izgled prednje maske, havbe in prednjega dela s kolesi s polno gumo verjetno FORD. Sicer pa v tistem času po izgledu že v letih, po naše »oldtajmer«.

Pa se vrnimo nazaj k Antonu Štruklju. V arhivu njegovega vnuka je zanimiv dokument. Kupna pogodba iz leta 1933 med Štrukelj Antonom in sosedom Rupena Ivanom. Družina Rupena je živela v Zakrajškovi hiši na Gasilski ulici.

Med sedajo Gasilsko ulico in Postojnsko cesto je bila speljana pešpot, bližnjica s postaje do Urbarjeve pekarne. S pogodbo je Anton prodal parcelo, po kateri je šla pešpot Ivanu. Ivan mu jo je odplačal, vendar pa je Anton obdržal vse pravice prehoda preko te poti. Pot je danes neprehodna. V moji mladosti pa je bila še kako aktualna, tudi sam sem jo večkrat uporabljal.

V tem času je živel na Rakeku (Postojnska cesta) tudi sodar Turk, ki se je kasneje preselil v Rovinj. Ta je izdeloval sode v šestogelnem kiosku v Lavričevem parku, pozimi pa manjše v mizarski delavnici pri Štruklju.

Po nekaterih informacijah naj bi kotel za žganjekuho kasneje odkupil Tone Vatovec.

Vinsko klet je imela v najemu v letih 1936 do 1947 tudi družina Rajčevič, ki je imela sicer svojo vinsko klet danes na Partizanski cesti.

Zanimiv podatek je, da so morali v času italijanske okupacije vsi krajani Rakeka iz zgornjega dela nad progo spati na spodnji strani pod progo. Tako so si Rajčevičevi uredili spanje kar v kleti na Postojnski.

Nikola Rajčevič (Rakek 28) je dobil 24. 12. 1928 dovoljenje za trgovino in točenje alkoholnih pijač in prodajo vina. Od 12. 11. 1936 do 1947 za gostinsko dejavnost. Ta je bila odprta od 1936 do 1943 in od 1945 do 1947.

OLO Rakek ustanovi leta 1947 podjetje Vino s sedežem v Cerknici, poslovne prostore pa v Rajčevičevi gostilni. Poslovati je prenehala 1956. Prvi poslovodja je bil Nikola Rajčevič.

Po ustanovitvi Trgovskega podjetja Škocjan leta 1954 in kasneje še razširitve v TGP Škocjan Rakek, je po vojni prostore vinske kleti na Postojnski uporabljalo to podjetje. V začetku kot skladišče za pijačo, sokove, vino, pivo, kasneje pa so tu namakali ostanke sadja iz trgovin in kuhali iz tega žganje, ki so ga potem prodajali v gostinskih lokalih. Žganjekuho je opravljal Antonov brat Janez Štrukelj.

Na zadnji strani piše sicer ata pri Poženelu, verjetno zato, ker so se v tem času mnogokrat zbirali pri Martinovi gostilni v neposredni bližini.

Štrukljeva hiša na Postojnski cesti danes.

Slovarček:

• havba: pokrov motorja
• oldtajmer: oldtimer, starodobnik

Viri:

• Wikipedija
• Avto – magazin
• Franc Perko: Vasi v objemu Železnic.
• Ivanka Gantar, Rakek
• Braco Rajčevič
• Branko Štrukelj

Kraj: Rakek
Datum: 1925
Avtor: neznan, Miroslav Juvančič
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 16. 12. 2020
Oblika: 2 fotografiji