1920 Cerknica — Tabor od Žajfnce
Slika prikazuje predel Tabora, slikan s strani Žajfnce. Glede na to, da se napaja živina pri koritu, je slika posneta po 21. 8. 1911, ko je pritekla voda po vodovodu v Cerknico (vodovod je bil dograjen 8. 8. 1911). V sredini slike spredaj je Bavdkova hiša, katere lastnik je bil mesar Bavdek. V njej je bila vrsto let mesnica, adaptirana pa je bila nekako leta 1920.
Zato ocenjujem, da je slika nastala kmalu po prvi svetovni vojni, nekega poletnega jutra. To sklepam iz obsijanosti hiš z jutranjim soncem, ki je pravkar pogledalo izza Casermanovega laza na Slivnici.
Možakar s klobukom na glavi in gajžlo v rokah napaja vola, morda tudi kravo, kar se iz slike ne vidi, ker se je mož postavil pred prepoznavni znak, po katerem bi določil vrsto živali. Po Kostelinovem klancu prihaja svetlo oblečena ženska s predpasnikom na sebi.
____________________________________________________________
 Nekako na mestu od kjer je fotograf posnel to sliko je bil bil hidrant s katerim (do nekako leta 1960) je Antonija Semič — Štajerjeva mama vsak dan popoldne ob šestih zaprla vodo in jo odprla naslednjega dne zjutraj. Ponoči se je namreč polnilo vodni rezervar na Rakeku in zato Cerknica ni imela vode, rezen v hišah ob Notranjski cesti.
Mnogokrat so gospodinje zvečer odprle pipo, da bi natočile vodo in ker voda ni pritekla so pozabile pipo zapreti. Zjutraj, ko je voda prišla je seveda prelila lijak. Tako se je nekajkrat dogodilo tudi pri nas doma in je v kuhinji dvignilo ladijski pod. Danes si ne moremo predstavljati, da bi vodo imeli le del dneva. In kako smo se takrat umivali med šesto uro popoldne do šeste ure zjutraj? Nismo se, saj nismo imeli možnosti. Pa smo kar preživeli. ____________________________________________________________ |
 Štajerjeva hiša v sredi te slike je zdaj lepo adaptirana. Kmalu po nastanku tega posnetka je bil pred Štajerjevo hišo vsajen oreh, ki je bil kar košat in so ga že zdavnaj tudi podrli. Za levim vogalom Štajerjeve hiše vidimo poslopje, na katerem je nabita tabla. Kaj na tabli piše nismo mogli dognati. Kasneje je bila v tem poslopju štala. Med to štalo in Štajerjevo hišo vodi pot h Kundrovi hiši.
Zid na desni strani slike je najbrž ograjeval Žajfarjev vrt. Tega zidu že dolgo ni več. ____________________________________________________________ |
 V sredini vidimo hišo kovača Jožeta Kostelina. To je hiša s štirikapno streho, ki je pokrita verjetno s cementno, to je svetlo opeko. Najbrž je bila kar Ronkotova. Po tej hiši se še danes imenuje Kostelinov klanec. V njej je bila pozneje nekaj časa manjša trgovina, ki jo je imel Peter Šarc, zato nekateri pravijo Kostelinovemu klancu tudi Šarcov klanec.
Po drugi svetovni vojni je hišo kupil Lojze Urbas — Kramarjev Lojz, čevljar po poklicu. Zdaj živi v hiši njegova žena. Levo je hiša Nežke Baraga — Drašcove, ki je kot invalidka opravljala vsa težka dela na šoli, prinašala drva, kurila peči, čistila prostore in opravljala posle šolske sluginje. To je bila nekoč čelna hiša Male gase z begunjske strani. V tej hiši je nekaj časa stanoval tudi Janez Lavrič, ki je bil med drugo svetovno vojno ugleden kulturnik v Kajuhovi skupini. Janez Lavrič je februarja 1944 odšel s XIV. divizijo na Štajersko in padel 22. februarja 1944 kmalu po poldnevu pri Belih vodah že nekaj ur pred Karlom Destovnikom — Kajuhom. To hišo je potem kupil Lojze Urbas — Enžlinov Lojze iz Dolenje vasi. Za njim pa jo je kupila družina Kardum (Šime, Božo in Ljubica). Danes te hiše ni več. Zadaj za hišo Nežke Barage je desno vidna streha Cibkove štale, desno za njo streha Davidove hiše in še desno za njo Jurčkov tabor. Desno zgoraj zadaj je videti del farne cerkniške cerkve. |
____________________________________________________________
Viri:
- Tone Kebe: Cerknica in njeni ljudje, Samozaložba Ljubljana 1994, strani: 15, 18, 25, 27, 28, 38, 258 — 260.
Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: Rado Kregar
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Zbirka Rado Kregar, št. fotografije: F0000248
Skenirano: 27. 1. 2011
Oblika: Digitalna datoteka skenirane fotografije
RSS - Posts
Trackbacks