1924 Begunje – Sokoli s podmladkom

14. 08. 2011

Slika je nastala 19. junija 1924 v Begunjah. Sokolsko gibanje je bilo razvito tudi v tem lepem kraju v neposredni bližini Cerknice.

Na sliki so sokoli in sokolice iz Cerknice in iz Begunj. Sokoli so se med seboj večkrat obiskovali in tako utrjevali poznanstva in s tem tudi sokolsko gibanje. Ta dejavnost je bila povezana z nastopanjem v javnem življenju, z učinkovitim videzom sokolov in orlov.

Sokoli so bili oblečeni v ~~uniforme~~ kroje¹, ki so bili kreirani v letu 1863, ko je bila v Ljubljani ustanovljena organizacija Južni Sokol. Kroj sokolov je bil pomemben dejavnik njihove prepoznavnosti. Bila sta dva kroja: svečani in telovadni.
____________________________________________________________

Z ustanovitvijo Slovanske sokolske zveze leta 1905 so pravila o enotnem kroju veljala za vsa društva. O teh so članstvo obveščala sokolska glasila, predvsem Slovenski Sokol, priložnost za preverjanja krojev pa so bili društveni nastopi in sokolski zleti.

____________________________________________________________

	~~Moško uniformo~~ Moški kroj ¹ so sestavljali sivkasto rjav suknjič, tako imenovana surka, s stoječim ovratnikom in spletenimi sponkami namesto gumbov in gumbnic. Voditelji so imeli srajce okrašene z vezenino, na rokavih surk pa proge, ki so označevale njihov položaj. Na pokrivalu je bilo sokolje pero in kokarda — čikoš. Slovenski sokoli so se pri obleki zgledovali pri Čehih, pokrivalo izvira iz takratne mode, kamor je zašlo iz noše madžarskih pastirjev – čikošev. Na nastopih so nosili modre triko hlače in bele majice.
	Levi sokol je Janez Dragolič z Male gase. Janez Dragolič se je večkrat zadrževal v Begunjah, saj je bila od tam doma njegova žena Marija Mramor (*1905) — Erjavčkova Marija.
	Na tem segmentu sta dve ženski v belih bluzah. Leva je Antonija Zgonc, sestra Antona Zgonca, desna pa je Amalija Skuk, ki je kasneje postala žena Antona Zgonca. Sokolice so oblečene v plisirana krila in bele bluze. Pokrite so z belimi pokrivali. Nastopale so v mornariških bluzah, širokih krilih in črnih nogavicah. Članice so že pred začetkom prve svetovne vojne nastopale brez steznikov. Povsem desno v zadnji vrsti je Anton Zgonc s Placa.
	Osrednja osebnost slovenske sokolske telovadbe je bil na prelomu prejšnjih dveh stoletij dr. Viktor Mumik. Njegova zasluga je bila poleg drugega, da so vpeljali tudi žensko telovadbo in organizirali moški in ženski naraščaj. Sokoli na sliki nosijo svečani kroj. Kroja niso smeli nositi vsak dan, ampak samo na sokolskih prireditvah in ob predpisanih dogodkih.
	Skrbna roka je na zadnji strani fotografije napisala kraj in datum fotografiranja. Verjetno je to zapisla Antonija Zgonc.