1972 Dolenje Jezero — Višinska panorama

Slika Cerkniškega jezera z vasjo Dolenje Jezero v ospredju je bila objavljena leta 1972 v Brestovem obzorniku. Neznani fotograf je iz letala ali helikopterja napravil fotografijo s pogledom proti jugu .

____________________________________________________________

V bližini vasi je večina požiralnikov, kot so Rešeto, Retje in Vodonos. Javorniki na jugu in na zahodu omejujejo Cerkniško jezero.

Na Javornikih so še vidni ostanki steklarne, in predel, kjer je steklarna stala, se še zdaj imenuje Glažuta.

Domačini so lovili ribe kar na dvanajst načinov. Najbolj zanimiv je bil gotovo lov z lesenim batom. Uporabljali so ga, ko je bilo jezero zamrznjeno. Kjer so pod ledom opazili ribo, so udarili po njem. Riba je bila od udarca ommotičena, ribiči pa so v ledu izsekali primerno odprtino in pobrali plen.

Posebni mojstri so morali biti tisti, ki so lovili z ostmi. Popisovalca Cerkniškega jezera, barona Valvasorja, je še najbolj pritegnil način, ki je bil najpogostejši. To je bilo pobiranje rib, ko je jezero presihalo. Ribiči so se morali tedaj bolj truditi, plezariti po odtočnih jamah in se spuščati celo pod zemljo. Je pa bil zaradi tega plen toliko večji.

Do leta 1976 so v jezeru lovili tudi rake, in sicer z vršami, potem pa so raki izumrli.
____________________________________________________________

V Dolenjem Jezeru stoji najlepša objezerska cerkev, cerkev sv. Petra. Menda je bila postavljena že zdavnaj, sedanjo poznogotsko obliko pa je dobila leta 1633. Z bogato poslikanim lesenim stropom in tremi baročnimi oltarji je pravi biser med okoliškimi cerkvami.

Stropne kasete so poslikane s pisanimi angelci, ozaljšanimi abstraktnimi in rastlinskimi liki. Korno ograjo so zase rezervirali svetniki. Ker med njimi ni bilo prostora, se je sveta Notburga stisnila kar na spodnje lice kora nad vhodom. V podeželski cerkvi ni smela manjkati, saj je veljala za zaščitnico kmečkega stanu, simpatije do Notranjcev pa je pokazala tako, da si je oblekla krajevno ljudsko nošo.

Oltarji iz prve polovice 19. stoletja so delo neznane rezbarske delavnice. Stranska oltarja sta posvečena sveti Elizabeti in svetemu Nikolaju. Na glavnem oltarju so poleg sv. Petra še Kristus, sv. Martina in sv. Kvirina. V cerkvi je tudi kipec ubožčka, ki s stegnjeno roko prosi obiskovalce za cerkvene darove.

____________________________________________________________

	Cerkev razsvetljuje lestenec iz »beneškega« stekla, ki pa je menda bil narejen v eni izmed izginulih javorniških steklarn. Čimprej se bodo morali cerkve lotiti restavratorji. Povsod bo veliko dela, razen z delom stropa nad korom, kjer poslikav ni. Po izročilu je to posledica enega izmed nekdanjih požarov, ki so zaradi slamnatih streh pogosto razsajali po notranjskih vaseh. Cerkovnik je sicer pritekel gasit, toda zagorelo mu je tudi doma. Obupan je zaklical: »Sveti Peter, sam se boš moral znajti!« Tedaj je nenaden močan piš odpihnil plamene. Cerkev je bila rešena, del vročini izpostavljenih poslikav pa je pri tem izginil. Dolenje Jezero šteje nekaj nad 200 prebivalcev.

____________________________________________________________

Viri:

• Drago Kolenc: Dober dan, Krpanova dežela, Postojna, 2006, stran 59-60,
• Brestov obzornik, št. 58, 31. 7. 1972,
• Wikipedija, prosta enciklopedija.

Kraj: Dolenje Jezero
Datum: 1972
Avtor: neznan
Zbirka: arhiv Brestovega obzornika
Skenirano: 29. 9. 2011
Oblika: fotografija