1943 Cerknica – Vgradnja vodne turbine
Slika je nastala leta 1943, na Jagenški žagi v Cerknici. Fotograf je s to sliko ovekovečil montažo enega od dveh rotorjev vodne turbine, ki je dolga leta gnala žago. Imena fotografa ne poznamo, zagotovo pa je bil fotoaparat last Tonija Meleta, ki ima tudi največ zaslug pri izdelavi turbine in same žage (gatra), ki jo je gnala.
Rotor turbine, ki ga vidimo na sliki, in vsi drugi njeni deli, so bili v celoti izdelani v Meletovi delavnici. Zamisel za izdelavo žage se je Toniju Meletu porodila že leta 1934, ko je popravljal okvarjeno tovarniško izdelano Milavcovo žago v Dolenji vasi. Ker je bilo za pogon take žage potrebno veliko moči, je padla še ideja, da izdelajo močno vodno turbino, ki jo bo gnala.
Vse načrte je Toni Mele izdelal sam in jih imajo Meletovi še danes. Rotor in lopatice so ročno skovali, dolge in masivne osovine so izdelali z veliko stružnico, ki jo je Toni kupil v Škofji Loki prav v ta namen. Robustna rabljena stružnica – z letnico izdelave iz leta 1875, že takrat je bila stara – je bila tako velika, da so jo morali odrezati za en meter, da so jo sploh spravili v delavnico. Običajno se je v takšnih primerih dozidalo prostor, pri Meletovih pa so se zaradi želje, da turbino čimprej izdelajo, odločili za predelavo stružnice.
Kot je bilo že omenjeno, so bili vsi deli turbine in žage izdelani pri Meletovih. Posebnost je bila tudi jeklena konstrukcija žage in posebna izdelava ojnic z ležaji. Tudi izdelava ohišij ojničnih ležajev ima svojo zgodbo. Najprej je bila zamisel, da ta ohišja izdela poklicni kovač (imena ne vemo) iz Martinjaka, ki je imel v svoji kovačiji veliko mehansko kladivo. Temu kladivu so rekli kar “norc”. Delo z njim je bilo težko in nevarno, zato je kovač ocenil, da ohišij ležajev ne bo mogel izdelati, oziroma bi bila izdelava le teh prenevarna. Ker ni šlo drugače, so na koncu tudi te sami izdelali v Meletovi delavnici.
V ta namen so najprej naredili posebna klešče, s katerimi so na nakovalu držali in obračali neobdelano ležišče ležaja. Dva pa sta, vsak s svojo težko macolo kovala, to je bilo ropotanja. Klešče so se ohranila vse do danes in se še vedno nahajajo v delavnici Zvoneta Meleta, ki nam je pred kratkim tudi omogočil, da smo jih fotografirali.


Spredaj stoji Toni Mele, desno od njega pa Franc Mele – Jagenški. Otrok, ki sedi na rotorju turbine je France, sin Franceta Meleta – Jagenškega.
Slovarček:
- gater: stroj za žaganje hlodov v deske; jarmenik
- flašencug: škripec
Viri:
- Joži in Zvone Mele
Kraj: Cerknica
Datum: 1943
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 18. 12. 2014
Oblika: fotografija
Kovač iz Martinjaka je bil zagotovo Ošaben Jože po domače pri Piskovih, ker so imeli pri njih “norca” na vodni pogon.