1947 Vrhnika- Nema zahvala

Požgana domačija in poslopja so pričakala Janeževo mamo, ko se je po koncu vojne z otroci vrnila na svoj dom. Po svojih močeh je obnovila hišo v kateri je bil prej tudi mlin.

Po mnogih letih nanjo kar še nikakor ni mogla pozabiti gospa Milena Kraševec, ki se ji je Janeževa mama  globoko zarisala v otroških spominih. Vse, kar ji kot mlado dekletce ni mogla izreči, ji je poklonila v naslednjih kiticah.

Spomini mi segajo daleč nazaj
največkrat se mi obudijo – na kaj?
Na lakoto, katera je kalila moj otroški raj,
obenem na Janeževo mamo,
ki me je iz nje rešila marsikdaj.
Bila je vdova, nakar ji je ostalo
štiri hčerke in sin – zraven posestvo, žaga in mlin
v njej pa občudovanja sila,
da je vse to razumno vodila,
seveda je morala imeti služničad
in vsak je prišel na dnino rad.
Zato tega imanja niso uživali sami,
bili smo smo ga deležni okoliški vsi:
Tarzačani, cel Kot in še od drugod.
Le kaj bi počeli brez nje o ljubi Bog?
Zato je bil pa vsak vesel, če je dobil delo,
da je imel denar in jelo.