1902 Rakek – Pozdrav iz Rakeka
V Knjigi Franca Perka “Vasi v objemu železnice” je zapisano, da enako razglednico hrani Notranjski muzej v Postojni in da je bila odposlana leta 1889. Na njej je skoraj ves Rakek razen Gornjega, kjer so imeli hiše premožnejši Rakovčani.
Rakek se je tedaj delil v stari in novi Rakek, tako imenovani trg, kjer je bil vsak četrtek lesni tržni dan, ki je bil vir lepih zaslužkov. Do tedaj je lepo cvetelo furmanstvo. Vozniki so se preživljali s prevozom lesa v Trst in Ljubljano. S prihodom železnice pa jih je precej ostalo brez dela, ker je bilo ceneje tovoriti les v Trst z vlakom.
Po zgraditvi železnice so bili na Rakeku tržni dnevi, kamor so vozili les iz Loške doline, kupovat pa so ga prihajali tržaški trgovci. Za ceno lesa so se pogajali. Tako je Rakek postal središče lesne trgovine na Notranjskem. Kupčevanje je prinašalo Rakovčanom lepe dohodke, tudi do 600 goldinarjev letno.
Zelo se je razvila obrt, trgovina in predvsem gostinstvo.
Prvotni del Rakeka, imenovan “na vasi”, je bil zgrajen okrog cerkve sv. Urha. Postavljena je bila leta 1581, zvonik pa šele leta 1606. Prvotno je bila lesena. Tu je bil naseljen predvsem kmečki del prebivalstva.
Nad Rakekom kraljuje Gabrenjeva hiša. V njej je bila Restavracija Gabrenja s prenočišči. Še danes pa je tam gostilna Lovec. Včasih so se v njej zbirali predvsem lovci in marsikateri lovski krst se je zgodil prav tam. V sedemdesetih letih 20. stoletja so upokojenci tam igrali zigmar lustig in šnops za kovance po deset dinarjev in žulili vsak svoj dva deci. Kakšnega profita od njih res ni bilo. Kadar se je moj sosed vračal s kartanja nasmejan, sem vedela, da je zaslužil. Saj vsega skupaj še za ene Ibarce ni bilo, ampak važno je bilo zmagovati.
Pod hišo vidimo pokopališče. Do leta 1900 je bilo pokopališče, ki je bilo v lasti podobčine Rakek, okoli cerkve. Tega leta pa je v snegu med Rakekom in Postojno obstal vlak. Na njem je izbruhnila epidemija kolere. Tako je postalo pokopališče okoli cerkve premajhno in potrebno je bilo narediti novega. To nam pove, da razglednica ni mogla nastati pred letom 1900.
Kaj predstavlja ograda na Srnjaku, mi ni uspelo ugotoviti. Mogoče pa si je kdo ogradil svojo njivo, kot je to običajno na Krasu, da bi jo zavaroval pred vetrom in divjačino.
Desno od mostu preko današnje Postojnske ceste stoji Ševarjeva hiša. V njej so bile gostilne in trgovine še vse do današnjih dni. Trenutno je v njej gostilna Furman. Ševar je bil lesni trgovec, ki je imel še gostilno in trgovino. Ker je bil dober do poslov, so mu ti »v zahvalo« precej premoženja pokradli in je zato propadel.
Naprej od nje pa je Lavričeva žaga.
S pričujočo dopisnico je Janko Nepomuk Jeglič voščil vesele praznike Matiji Hitiju.
Janko Nepomuk Jeglič, * 19. maj 1859, Zgornji Tuhinj, † (?), je bil slovenski učitelj. Bil je tudi ravnatelj meščanske šole na Grabnu v Ljubljani. Deloval je v gospodarskih in dobrodelnih društvih ter politiki. V Slovenski ljudski stranki je zastopal interese učiteljev.
Matija Hiti, pa je bil nadučitelj na Dobu že 1905, kar kaže ta razglednica. Tam je bil v letih 1909 do 1913 tajnik podružničnega odbora Ciril Metodove družbe. Pred tem je bil nadučitelj v Slavini, Starem trgu in Dobrniču.
Dopisnica ima oba pošna žiga, odpremne in prejemne pošte.
Pa še zanimivost. Razglednico mi je, ker sem bila pridna, prinesel Miklavž. Prispela pa je prav s Slovaške.
Slovarček:
- šnops: igra navadno z 20 kartami
- zigmar lustig: igra s kartami, kjer sedmica vse pobere
Kraj: Rakek
Datum: poslana 22. 4. 1905, slika je nastala med 1900 in 1902
Avtor: R. Šeber, Postojna
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 5. 1. 2013
Oblika: razglednica
RSS - Posts