1965 Rakek – Glasbena razglednica

Ker ne v enciklopedijah ne na internetu o razglednici ni najti nič uporabnega, razen da se prodajajo na veliko za majhen denar, sem se odločila pisati o »vsebini« razglednice.

Na njej je slika Bleda in pesem »En hribček bom kupil«, ki jo prepeva Predrag Cune Gojković, srbski pevec zabavnih, narodnih, starogradskih in mehiških pesmi ter sevdalink, najbolj znan po pesmi »Kafu mi, draga, ispeci«. Bil je prvi pevec, ki mu je uspelo singl ploščo prodati v več kot 50.000 izvodih (zlata plošča), čeprav takrat v celi Jugoslaviji ni bilo niti 50.000 gramofonov. Zakaj so izbrali ravno pesem »En hribček bom kupil«, ne vem.

Najbrž takrat v Srbiji še niso slišali za Jelko Cvetežar, ki je že prepevala pesem »Ko boš prišla na Bled«. Vsekakor bi bila najbolj primerna, saj je ena njenih najbolj znanih pesmi. Bila je ena vidnejših pevk obdobja slovenske popevke. Nastopila je na prvi Slovenski popevki leta 1962. Leta 1988 je nastopila tudi v filmu Pod sinjim nebom.

Pesmica “Veseli hribček”, po svojih začetnih verzih bolj znana kot “En hribček bom kupil, bom trte sadil …”, velja za Slomškovo delo, tako po besedilu kot po glasbeni plati. Ampak …

Matija Ahacel je v svojo pesniško zbirko “Pesme po Koroškim ino Štajarskem znane” uvrstil 33 pesmi, ki jim je na koncu dodal tudi notne zapise. Gradivo je zbral sam, pomagal pa mu je tudi Slomšek. Med pesmimi oziroma skladbami v Ahaclovi zbirki tako najdemo tudi zdravičko “Veseli hribček” z dodanim pripisom, da gre za pesem iz Štajerske. Pod pesmijo pa namesto imena avtorja preberemo: “Po stari pomnožena”.

Prav ta dostavek jasno izpričuje, da gre za pesem starejšega datuma, pač v skladu z naslovom zbirke. Ta namreč jasno izpričuje, da so pesmice v njej po Štajerskem večinoma že znane. A nekateri so to pesmico pripisali kar Ahaclovemu prijatelju Antonu Slomšku. Iz vsega zapisanega lahko povzamemo, da je Slomšek leta 1833 staro pesmico “Veseli hribček” morda dopolnil s kako svojo kitico, v melodični del pa ni posegel. Zato mu lahko domnevno pripišemo le morebitno priredbo besedila. Glede na naslov zbirke pa pesmico po besedilu in melodiji lahko mirno uvrstimo v zakladnico slovenskih narodnih iz štajerske dežele. (To je le povzetek. Obširen in zanimiv članek si lahko prebereta na spletni strani RTV Slovenije – glej viri).

Pa poslušajmo, kako je pesem zapel Predrag Gojkovič:

Tje na otok z valovami obdani, v današnjih dnevih božjo pot Marije; v dnu zad stojé snežnikov velikani, poljá, ki spred se sprósti, lepotije ti kaže Bléški grad na levi strani, na desni griček se za gričam skrije. Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja. – Prešeren

Na zadnji strani so podatki o sliki in pesmi na razglednici in “navodila za uporabo”. Založila jo je “Sportska knjiga Beograd”, natisnil pa jo je Franz Lindner, Esting near Munich, Bavaria. Narejeno v Zahodni Nemčiji.