1912 Rakek – Ševarjeva hiša

V nekdanji Ševarjevi hiši je delovala tudi Kmetijska zadruga in od 1. julija 1958 trgovina “Tekstil” Rakek. Le ta je imela nekaj časa svoje prostore v Demšarjevi hiši (Prenočišča).

V sedemdesetih letih je bil v njej Bar Podmornica. Ponovno je začel delati v devetdesetih letih, najprej kot okrepčevalnica pod okriljem podjetja Nanos, od leta 2000 pa je v zasebni lasti.

Ševar je bil lesni trgovec, ki je imel še gostilno in trgovino. Ker je bil dober do poslov, so mu ti »v zahvalo« precej premoženja pokradli in je zato propadel. Dejavnost je nadaljevala Špedicija Ševar in nasledniki, katere lastnica je bila Zdenka Gornik.

Tu je bilo ustanovljeno Športno društvo Javornik, tu so bile vaje za igro “Hlapec Jernej in njegova pravica”, ki je bila odmevna ne samo na Notranjskem, ampak celo v Ljubljani in bil je tudi italijanski štab med vojno. Italijani so imeli skladišče orožja v stavbi, kjer je danes železniško skladišče. Stalo je na približno meter visokih stebrih, pod je bil lesen, okrog pa je hodil stražar. Fantje so tam kradli municijo. Nekoč so jih dobili in jih odpeljali v štab. Malo so jih ustrahovali, malo pretepali. Potem je prišel župnik na obisk, k Italijanom, ne k fantom in le ti so mislili: “Zdaj smo pa rešeni!” Župnik pa je rekel: “Še jih tepite!” Pa so jih.

Izpred te hiše so se leta 1998 poslovili rakovški jamarji pred odhodom v Ameriko na raziskavo Mammoth Cave in tu smo jih z največjim pompom tudi sprejeli. Tu je bil nekajkrat na obisku tudi tovariš Tito, resda v podobi Iva Godniča, a zato ni bilo obiskovalcev vseh let nič manj.

Hiša je skoraj v celoti ostala ohranjena v prvotnem stanju. Le na desni strani je prizidek – terasa za goste. Stara hiša je bila moderna, z lično fasado (očitno je bila rumena tedaj moderna, ali pa druge barve ni bilo), na oknih so žaluzije, kar tudi v gostilnah ni bilo običajno. Na levi strani hiše je kamnit zid, ki je verjetno služil za ograjo, vidimo pa tudi sode in še dva poleg stopnic. Pravkar bodo pripeljali vino in zamenjali te prazne sode s polnimi, ali pa se je to ravnokar zgodilo.

Anton Demšar je imel v svoji hiši trgovino z mešanim blagom, kjer je prodajal tudi razglednice, ki jih je dal sam natisniti. Trgovina je obratovala do leta 1948, ko so bile vse zasebne trgovine nacionalizirane. Zatem je imela v Demšarjevi hiši svojo trgovino Kmetijska zadruga Unec.

Bil je tudi eden izmed prvih, ki so imeli na Rakeku avtomobil.

Pred hišo stoji fijaker. Demšar je bil skrben gospodar in ga je postavil pod streho. Ne manjka pa niti kuža, ki fotografa radovedno opazuje z varnega vogala hiše.

Možakar na cesti pa ni ne Ševar ne Demšar, ampak eden izmed cestarskih delavcev.

Ne glede na skladovnico drv je pomlad nepreklicno prišla in začela so se dela na cesti. Je makadamska, ampak lepo poravnana in šoder je potlačen. Vsi vemo, koliko škode naredi zima na cestah. No, takrat ni bilo toliko prometa in ne toliko soljenja, je pa res, da makadam ni tako trden kot asfalt in spomladi je bilo treba cesto urediti. Na to kažejo tudi delovni pripomočki ob cesti in kupi šodra.

Kot sem že rekla, poštarji so pa res eni reveži. Razglednica je bila oddana na Dunaju in naj bi potovala na Laški trg, Kolodvor. Še dobro, da je bila navada, da je tudi prejemna pošta pritisnila svoj žig in tako vemo, da je bil ta Laški trg v Krškem. Kako je pa poštar na Dunaju to vedel?!