1918 Gorenje Jezero – Sestavljena razglednica
Zanimiva, sestavljena razglednica Gorenjega Jezera, ki jo je napravil domačin iz sosednje vasi Grahovo – fotograf Josip Šega.
Vas Gorenje Jezero leži ob vzhodni strani gornjega dela svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera, na nadmorski višini 573 m.
Vas se v listinah prvič omenja že davnega leta 1275 kot travnik. Sama vas pod imenom (Ober See) pa je v župnijskih listinah omenjena leta 1430.
Viri o cerkvi pišejo od 16. stoletja dalje. Zvonik ima “na preslico”. Vaščani so jo postavili na spodnji rob vasi, povsem ob rob jezera in jo posvetili komu drugemu kot sv. Kancijanu – zaščitniku pred povodnjimi.
Sveti Kancijan je priljubljen med Slovenci. Njemu je posvečenih več cerkva in kar nekaj krajev se po njem imenuje Škocjan (tudi Rakov Škocjan) in vsi ti kraji so povezani z vodo. Eno od izročil namreč pravi, da so Kancijana in njegove tovariše pred obglavljenjem mučili z vodo. Še bolj verjetno pa je, da so bili usmrčeni v bližini reke Soče.
Med Slovenci je pogost tudi priimek Kocjan oziroma Kocjančič – oba izhajata iz imena svetega Kancijana.
Vaščani v drevaku – značilnem prevoznem sredstvu za udobno drsenje po gladini Cerkniškega jezera.Razglednica je objavljena tudi v Kebetovi knjigi ” Loška dolina z Babnim poljem” na strani 172.
Viri:
- Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem, Ljubljana 1996
- http://sl.wikipedia.org
Kraj: Gorenje Jezero
Datum: 1918 (podatek iz Kebetove knjige)
Avtor: Josip Šega
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 13. 11. 2012
Oblika: kopija razglednice
RSS - Posts
Iz drevakov so znali Jezerci sestaviti “ladjo”: z deskami so povezali dva čolna in s tem prevažali živino ali druge večje tovore. V naši družini so pripovedovali, da sta se stari oče Jakob Mihov z Otoka in stara mati Lucija Urbanova z Otoka po poroki, ko sta prevzela Mramorjevo domačijo, pripeljala na Gornje Jezero s prav tako “ladjo”. Na njej je bila bala in vsi “ohcetni” – svatje, pristali pa so pod cerkvijo in “ladjo” privezali k – menda – Županovi hruški, potem pa so šli peš naprej… Ko so imeli ohcet, so morali nad mizo razpreti marelo, kajti hiša je bila v tako slabem stanju, da so skozi deske na stropu padale smeti v krožnike, ker so gor brskale kokoši… ne vem, kaj je bilo res in kaj ne, ker me ni bilo zraven.