1934 Rakek – Razvalina življenja

Ja, ja, ljubezen nam je vsem v pogubo, je skupna misel Tavčarjeve knjige z naslovom “V Zali”. Možakar je bil pravnik. Je že vedel, o čem je pisal. Ljubezen nam je vsem v pogubo, pa naj bo to ljubezen do človeka, materialnih dobrin ali žlahtne kapljice. In vse to troje je botrovalo tragediji, ki jo je opisal Finžgar.

Oče Kante je imel rad materialne dobrine, zato je hčerko poročil z Martinom, ona je imela rada Ferjana in potem še domače žganje, ki ga je kuhal njen oče. Takole, po mojem mnenju, je bil vsega kriv oče, ki je hotel vedno imeti zadnjo besedo in je moralo biti po njegovem. Ni bil edini. Takrat se je vedelo, da oče komandira, drugi pa ubogajo. Grunt se je ženil z gruntom. Kantetovi so bili premožni. Lenčka je bila lepa punca, ki ji je bil všeč Ferjan. Ta pa ni rad poprijel za delo. Raje je hodil s puško na rami in plavšal Lenčko. Njen oče je pravil, da je postopač, zato ji ga je tudi branil. Za moža ji je izbral premožnega Martina, ki pa tudi ni bil brez greha. Ker je že več kot trideset let, kar sem knjigo brala, je spomin slab, ampak se mi zdi, da je eni napravil nezakonskega otroka. Ampak za gruntarje ni bil problem. D’nar je smet, ki fura svet! Revo so izplačali, župnik je dal odvezo in stvar je bila rešena.

Torej, Lenčka je morala vzeti Martina, ki ga ni marala. Svojo nesrečo je začela utapljati v alkoholu. Ta je bil pri roki zastonj, saj je njen oče, kot smo že rekli, kuhal žganje. Pa je pil še Martin. Nekoč je zalotil Lenčko s Ferjanom in jo zadavil. Tako, pa je ni imel nihče od vseh treh dedcev. Če bi ženske komandirale … bi bilo vse drugače. Kmalu bo zima in pravijo, da bo dolga. Preberite knjigo. Je lepa in kratka. Pa ko boste že pri Finžgarju, dajte še Deklo Ančko. Potem pa nehajte. Ker pri Finžgarju je tako, da tudi Paloma precej zasluži.

Prof. Franc Šušteršič, sklepam, da je bil režiser. Ker mi je uspelo pridobiti le dve imeni nastopajočih, bom skušala po oblekah ugotoviti, koga so igrali.

Zraven prof. Šušteršiča je po moje Sirk, Kantetov sosed, nato Tona, Kantetova rejenka (po moje je Ivana Vidrih) in oče Urh Kante.

Lenčka (v resnici Lada Šemrov), njen mož Martin, potovka Mica Slana in Ferjan (sklepam po krivčku na klobuku, saj je lovil).

Slovnično nepravilno pa vendar – “Katoliška akcija” poklanja svojemu članu igralcu fotografijo z nastopajočimi v igri in z natančno zabeleženim datumom.

Katoliška akcija je organizacija za sodelovanje laikov v apostolskem delu Cerkve. Ustanovljena je bila leta 1922, v Ljubljani pa jo je organiziral škof Bonaventura Jeglič leta 1928. Na začetku ni bila samostojna organizacija, ampak je vzajemno delovala z že obstoječimi verskimi družbami in katoliškimi društvi. Leta 1936 je postala samostojna in elitna organizacija za krščansko prenovo življenja. Danes je dejavna predvsem v Italiji, Avstriji in Nemčiji.