1931 Lož – Članska sprejemnica

Na sliki je »Članska sprejemnica« s katero so  sprejeli Andreja Pelana v odbor Prostovoljnega gasilnega društva mesta Lož.

Saj ne znam nič povedati o tej sprejemnici, je pa preveč lepa, da bi jo spregledali.

Dokument ima oznako Članska sprejemnica (Oznaka 13). Z umetniško ilustracijo jo je leta 1925 opremil slovenski umetnik Saša Šantel. Dokument potrjuje sprejem Andreja Pelana med gasilce. Sestanek odbora je bil 8. septembra 1923, sam dokument pa izdan 24. januarja 1931. Podpisala sta ga tedanja načelnik in tajnik društva. Potrdilo je bilo dokaz, da je imenovani res član društva, kar mu je dajalo pravice in obveznosti. Društva so razlikovala med rednimi in aktivnimi člani, ki so hodili na vaje in dejansko gasili, in pridruženimi člani, ki so društvu plačevali članarino in ga tako finančno podpirali. Članarine so bile in so še osnovni vir dohodkov za nakup opreme in vzdrževanje doma, le da so v današnjih časih bolj kot ne kaplja v morje. Biti član društva je prineslo v skupnosti ugled. Domovi so bili središče kulturnega in družbenega dogajanja. Nekatera društva so v svojih pravilih določala, da so člani v primeru poškodb ali nesreč pri gasilskem delu upravičeni do določene pomoči ali brezplačne zdravstvene oskrbe in je lahko tako potrdilo služilo kot dokaz o upravičenosti.

Saša Šantel (1883-1945) je bil vsestranski slovenski ustvarjalec. Delal je kot slikar, grafik, ilustrator, violinist, skladatelj in pedagog. Velja za enega ključnih utemeljiteljev moderne grafike pri nas. Izjemen pečat je pustil s knjižnimi ilustracijami, vinjetami, ekslibrisi in uradnimi dokumenti. Med študijem na Dunaju je bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik umetnostnega društva Vesna. V tem društvu je bil med drugimi tudi Maksim Gaspari. Prizadevali so si za ustvarjanje slovenske narodne umetnosti, navdahnjene z ljudskimi motivi in folkloro. Njegovo najbolj prepoznavno likovno delo je skupinska slika Slovenski skladatelji (1936), ki danes visi v Narodni galeriji. Na njej je upodobil 37 slovenskih glasbenih ustvarjalcev, v ozadju pa je dodal svoj avtoportret. Kot slikar stoji zadaj med vrati. Kot violinist je tudi sam komponiral Njegovo največje glasbeno delo je opereta Blejski zvon (1932). Večji del življenja je delal kot profesor risanja, najprej v Kopru, Pazinu in na Reki, od leta 1920 pa v Ljubljani na Tehniški srednji šoli.

Viri:

• Wikipedija: Saša Šantel
• Glasbeni vodič – MOMUS: Slovenski skladatelji (1936)

Kraj: Lož
Datum: 1931
Avtor: Saša Šantel
Zbirka: Vida Pelan Fratina
Skenirano: 5. 11. 2025
Oblika: dokument