1966 Ravne na Blokah – Fantje na predvojaški vzgoji
V SFRJ so morali obvezniki pred služenjem vojaškega roka na predvojaško vzgojo, ki se je v občini Cerknica vedno odvijala v Ravnah na Blokah, le enkrat vmes v Babnem Polju.
Na tej sliki neznanega avtorja je tretji vod enote predvojaške vzgoje, ki ga sestavljajo vojaški obvezniki iz Loške doline, Blok, Begunj in drugih krajev občine Cerknica. So v Ravnah na Blokah, za štirinajst dni nastanjeni v neki večji hiši, opremljeni z vojaškimi posteljami. Po vodo hodijo z bačvo v bližnji studenec tako, da dva fanta vlečeta vozilo s sodom, tretji ga potiska od zadaj. Obroke jim pripravlja kuharica Pavla Mlakar iz Starega trga, za ta čas najbrž izposojena iz Kovinoplastike, za drugo skrbijo sami. Z njimi je kot oficir tretjega voda učitelj Slavko Kranjc, drugi vod uči vojaških veščin in ravnanja z orožjem Joco z Gorenjega Jezera, prvi vod pa Žnidaršič iz Dolenje vasi. Poveljstvo nad vsemi ima upokojeni pešadijski kapetan Matija Štrukelj. Za fante predstavlja prvi stik z armado, ki ji bodo kmalu pripadali in najbrž je nanje napravil kar močan vtis. Oficirja, ki je po dolgotrajnem službovanju v JLA včasih pomešal slovenski jezik s srbskimi besedami, pa so si zapomnili tudi po ponavljanju besed “to znači, to znači” …
Med udeleženci predvojaške vzgoje, rojenimi leta 1949, je tudi Franc Bavec iz Podcerkve, lastnik te slike. Ampak pojdimo od začetka:
Prvi z leve zadaj stoji Branko Mihelčič z Babne Police, poleg njega je Tugomir Kušlan z Marofa, tretji pa Bojan z Dolenjega Jezera iz Dolenje vasi 1, sin pisateljice Magde Stražiščar – Kriške Magde, ki je potem med služenjem vojaškega roka na ladji tragično umrl. Na svoje potovanje tja je skupaj s spodaj naštetimi odšel na isti dan, v ponedeljek 25. 3. 1968, kot France Bavec, Tine Vrhovec in Dušan Vampelj, ki so šli v Šabac, Ludvik Krajc v Niš, medtem ko sta šla Tugo Kušlan in Bojan Stražiščar v Pulo k mornarici. Šok ob njegovi nenadni smrti in žalovanje za njim sta skoraj ugonobila njegovo mater …
Na sliki naslednji stoji Tone Mihelčič, po domače Ta mladih z Babne Police, potem pa poveljujoči Slavko Kranjc. Sledijo trije fantje z Blok: srednji je Knaus, ki je bil doma z Raven, torej domačin iz vasi, kjer je potekala predvojaška vzgoja.
V drugi vrsti čepijo: prvi z leve Viljem Ožbolt z Babnega Polja, nato neznan fant, kot tretji nizko čepi Ivan Paternost iz Starega trga, sledijo pa Franc Bavec iz Podcerkve, nato neznan fant iz Žerovnice, poleg njega pa Branko Mulc, Rajdkov iz Loža. Sledita še dva neznana, zadnji na desni pa je Jože Zakrajšek z Blok, ki se je pozneje priselil v Lož.
Prvi spredaj levo je neznan, nato nizko iz ozadja gleda France Vidmar iz Begunj, ki se skoraj dotika Tineta Vrhovca iz Starega trga, ležečega v sredini, sledi pa še en nepoznan fant.
V drugih dveh vodih so bili tistikrat iz Loške doline tudi Tone Oelhofer iz Iga vasi, Mitja Škrbec iz Podgore, Milan Levec iz Dan in gotovo še kakšen. Našteti fantje iz Loške doline so mi bili nekdaj sošolci, nekateri vseh osem let. Nekaj je že pokojnih, še živeči pa so stari okoli 77 let …
Obveznost predvojaške vzgoje je takrat veljala za fante, ki so bili že zaposleni ali pa bili učenci in vajenci v poklicnih šolah, ne pa tudi za dijake in študente. Ti so obramboslovne predmete osvojili v okviru učnega načrta oziroma izpitov. Predmeti “obramba in zaščita”, “R(adiološko B(iološko) K(emična)O(bramba), marksizem in leninizem, politična ekonomija kapitalizma z osnovami politične ekonomije socializma in podobni … niso bili preveč priljubljeni, z razdalje pol stoletja pa še vedno osvetlijo tedanjo doktrino “oboroženega ljudstva”, “splošnega ljudskega odpora”, “civilne zaščite” pa tudi “delavskega samoupravljanja”… Za naše mlade glave so bili včasih kar mučna nadlega, pa čeprav še tako potencialno koristna … Morilskih pohodov ali terorističnih napadov kot zdaj pa takrat ni bilo, sploh pa ne v Jugoslaviji, čeprav je veljalo, da je neprijatelj svuda …
Ta slika je nastala leta 1966, ko so bili fantje na predvojaški vzgoji štirinajst dni, naslednje leto, ko Viljema Ožbolta z Babnega Polja, ki je ilegalno odšel v Avstralijo, ni bilo več med njimi, pa so jih vpoklicali še za deset dni. Tako so bili ob začetku služenja rednega vojaškega roka v JLA že precej domači z vojaškim življenjem, streljanjem in osnovnim rokovanjem z orožjem.
France Bavec, lastnik te slike, je na predvojaški vzgoji obakrat dobil knjigo; prvič takrat zelo popularno in še vedno zanimivo knjigo Toneta Svetine Ukana z naslednjim posvetilom predsednika Skupščine občine Cerknica: “Obvezniku naborniku Bavec Francu za odlično vedenje in dosežene uspehe na taborjenju PV poklanja Predsednik Sob”... Sledi podpis in žig Skupščine občine Cerknica ter še zapis kraja in datuma: “Ravne, 12. julija 1966″. Leto pozneje, 24. 7. 1967, je v Ravnah na Blokah prejel knjigo Stanka Petelina Vojka z naslovom Med Triglavom in Trstom in podnaslovom Zgodovina XXXI. divizije ter posvetilom:” Za dosežene uspehe na taborjenju predvojaške vzgoje”. Tudi to posvetilo je podpisal predsednik Skupščine občine Cerknica, ki je bil, sodeč po podpisu, druga oseba kot leto prej …
Morda izbor druge knjige ni bil naključje, saj sta z Loško dolino povezana kar dva komandanta XXXI. divizije: nekaj časa ji je poveljeval Franc Bavec Cene, Ogradarjev iz Šmarate, zadnjih štirinajst dni vojne pa Franc Črnugelj Zorko, poročen s Faniko Škrbec iz Podcerkve, ki je bila med drugim komandirka ženske čete Loškega odreda.
Slovarček:
- baču, bačva: lesen sod za dovažanje vode, pritrjena na prvi premi voza
- to znači (srh.): to pomeni
- neprijatelj svuda (srh.): sovražnik je povsod
Viri:
- Franc Bavec, Podcerkev, oktober 2026, ustno
Kraj: Ravne na Blokah
Datum: 1966
Avtor: ni znan
Zbirka: Franc Bavec
Skenirano: 29. 9. 2026
Oblika: fotografija


RSS - Posts
Spoznal sem nekaj bloških fantov na sliki. Zadnji v prvi stoječi vrsti je Rafael Klun iz Raven. Drugi v vrsti fantov , ki čepijo je Jože Zakrajšek iz Lepega vrha, zadnji trije v tej vrsti so Bločani : Dušan Doles iz Raven,.predzadnji v tej vrsti je Lipovec France iz Hudega vrha, zadnji pa je že imenovani Jože Zakrajšek iz Velikih Blok. Fantje na sliki so sicer letniki 1949, a jih je kar nekaj z Blok hodilo v šolo tudi z mano, saj ponavljanje razreda takrat ni bila taka katastrofa kot danes. Bločan naj bi bil tudi fant na desni od poveljujočega Slavka, a mi je ušel iz spomina.
Hvala za res izdatno doponitev!
Leta 1978 pa je na Velikih Blokah v prostorih tedanje vojašnice potekalo vojaško usposabljanje študentov iz ljubljanske Univerze. Med njimi jih je bilo kar nekaj iz Ribnice.. Že nekaj dni prej je na Bloke prišla četa ŠRO (Šola rezervnih oficirjev) iz Ljubljane in tam so potem potekala posamezna izobraževanja. Za tedanje pitomce, ki smo bili vsi Slovenci, je bila to neke vrsta predpriprava pred zaključkom šolanja v šentviški vojašnici,pridobitvi čin vodnika, temu pa je potem sledila prekomanda v posamezne vojašnice po Sloveniji. Poučevanje vojaških spretnosti študentov je bilo poglavje zase. Seznanili so se s pehotnim orožjem,ki so ga zadolžili. Večinoma je bilo to nemško trofejno orožje iz II. svetovne vojne ter izvedli nato bojevo streljanje, se seznanili z ABHO (anti biološka hemijska odbrana-anti biološka kemijska obramba) z uporabo osebnih sredstev ( zaščitna maska, pregrinjalo, LPD lični pribor za dekontaminaciju osebni pribor za dekontaminacijo), prav tako z osnovnim taktičnim delovanjem na terenu ter na kratko tudi z protioklepno borbo. V ta namen je po cesti mimo vojašnice vozil stari ameriški tank Sherman na katerega se je metalo dimne bombe. V nekem trenutku je eden izmed študentov zadel eno izmed odprtin in povzročil kar malo strahu voznika tanka, saj mu je dim preprečeval pogled na cesto. Vožnjo je nato nadaljeval z zaščitno masko in odprto loputo za voznika. Osnovno vprašanje in skrb študentov pa je bilo, ali je v hrani brom in kakšne posledice bi bile v tem primeru za njih. Seveda ga v hrani ni bilo.
To pa ni bil več mačji kašelj! Hvala za izčrpen komentar.
Dober in izčrpen članek.
Dolenje Jezero in Dolenja vas je za nekatere eno in isto, pa ni. Magduškin sin je bil doma iz Dolenje vasi, ne iz Dolenjega Jezera.
Hvala za popravek, se opravičujem vsem prizadetim. Tisti, ki živimo nekaj kilometrov stran, res pogosto zamenjujemo Dolenje Jezero in Dolenjo vas.